davčna izvršba - izvršilni naslov - zastaranje - pretrganje zastaranja - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok
Davčna izvršba se začne na podlagi izvršilnega naslova. V danem primeru so v izreku izpodbijanega sklepa s popravki, ki izhajajo iz odločbe pritožbenega organa, navedeni izvršilni naslovi, in sicer sklepi in plačilni nalogi za izterjavo glob in stroškov postopka, navedeni pa so tudi posamezni datumi izvršljivosti. Po presoji sodišča vsebuje izpodbijani sklep vse sestavine, kot jih določa 151. člen ZDavP-2. Skladno s citiranimi zakonskimi določili so bili po v času izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi izpolnjeni pogoji za izvršbo, saj so obstajali veljavni izvršilni naslovi, ki so bili opremljeni s potrdilom o izvršljivosti.
Z izdajo izpodbijanega sklepa se je tek relativnega zastaralnega roka za dokončanje postopka davčne izvršbe po ZDavP-2 le pretrgal in je zastaranje izterjave pričelo ponovno teči.
ZBPP člen 24. ZUP člen 66, 67, 67/1, 67/2, 140, 140/2, 140/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge
Noben predpis ne določa, da bi morala stranka, ki vloži prošnjo za brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine, organu za BPP predložiti določena dokazila o obstoju posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, da bi bila njena prošnja za brezplačno pravno pomoč sploh sposobna za meritorno obravnavo. Tudi v primeru, če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati. Tudi ni sporno, da je prošnja sicer vsebovala sestavine v skladu s 66. členom ZUP. Zato v konkretnem primeru organ za BPP ni imel podlage, da je tožnikovo prošnjo kljub (naknadno) navedenim pojasnilom in dopolnitvam na podlagi poziva brez meritorne presoje zavrgel iz razloga, ker naj tožnik ne bi svoje vloge dopolnil v skladu s pozivom.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve odločbe in je v obravnavanem primeru potekel dne 19. 6. 2015. Iz tožbe oziroma sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 22. 6. 2015, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
ZBPP člen 40. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa številka 18.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - uporaba Odvetniške tarife - vrednost spornega predmeta - vrsta spora - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, za kakšno vrsto spora je tožena stranka pri odmeri stroškov odvetnici štela obravnavano zadevo niti iz kakšnih razlogov in niti ne na kakšni pravni podlagi. To pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa številka 18, 19.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - dvakratno plačilo - uporaba Odvetniške tarife - gospodarski spor
Odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ima pravico do ustreznega plačila za opravljeno delo in do povračila v zvezi s tem nastalih stroškov. Niti iz šestega odstavka 30. člena ZBPP, niti iz kakšne druge zakonske določbe, pa ne izhaja pravica odvetnika, da bi za isto iz naslova BPP opravljeno storitev plačilo prejel dvakrat. To bi bilo v očitnem nasprotju z zakonom.
Glede sklicevanja odvetnice, da je treba uporabiti za gospodarske spore predpisano (naj)višjo vrednost po OT, sodišče pripominja, da v razlogih izpodbijanega sklepa ni utemeljeno, da bi se postopek, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP, vodil po specialnih pravilih za gospodarski spor, obenem pa je bila za opravljanje storitev BPP le-ta upravičenki izrecno dodeljena za pravdni postopek. Ob takšnih razlogih podlage za odmero nagrade po tarifi za gospodarske spore ni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
V zadevi ni sporno, da je tožnica dne 22. 4. 2011 vrnila ključe neprofitnega stanovanja, tega dne pa je bilo stanovanje tudi izpraznjeno. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, ki bi kazal, da je občina po tej izselitvi opravljala še kakršnakoli druga dejanja glede izselitve tožnice ter zato sledi njeni utemeljitvi, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh tako, da bi bilo razumno začeti postopek, saj je njen odškodninski zahtevek zastaral. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, treba šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZDavP-2 člen 70, 131. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82. ZVOP-1 člen 30, 31.
davčna preiskava - vpogled v spis - seznanitev z osebnimi podatki - zavrnitev posredovanja podatkov
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje.
Zakonodajalec je v 1. alinei drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanjil pozitivno obveznost, ki mu ga nalagata 5. in 73. člen URS. Opredelil je ravnovesje med lastninsko svobodo in javnim interesom, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekonomske funkcije lastnine na način, da je določil, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje raziskava in odstranitev registrirane nepremične dediščine, izda le, če se ugotovi, da dotrajanosti ali poškodovanosti dediščine ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi. Ugovor tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, kot si ga želi tožnik, pa ob upoštevanju sodne prakse tega sodišča za odločitev v zadevi ni relevantno.
V obravnavanem primeru gre za izjemo od sicer splošnega pravila 48. člena ZBPP, po katerem mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku uspe in pridobi določeno premoženje, povrniti razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, oziroma je bil od nje izterjan. Ker je bila v obravnavanem primeru brezplačna pravna pomoč tožnici odobrena kot zakoniti zastopnici mladoletnega sina v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine in ker je umaknila predlog za izvršbo iz razloga, ker je bil dolg poravnan, to pomeni, da ni dolžna povrniti stroškov postopka.
Terjatev tožene stranke, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska, ko so za to izpolnjeni pogoji, je po svoji naravi kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da za njegovo uveljavitev velja splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok, ki pa je v obravnavanem primeru že potekel.
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bilo zdravljenje tožnice zaključeno 14. 5. 2001, tako da je, ob upoštevanju določbe 386. člena ZOR oziroma sedaj 352. člena OZ, odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastarala v maju leta 2006. Sodišče zaradi tega sledi utemeljitvi tožene stranke, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev BPP v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Glede na dejstvo pravnomočnosti sklepa o izvršbi, nespornega obstoja uveljavljenih terjatev, to je pravnomočnosti pravnega naslova ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njen zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno, je glede na ugotovljeno dejansko stanje na njej sedaj obveza, da plača dolg, ki je opredeljen s pravnomočno izvršljivo sodbo ter potrjen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, da se s tem učinkovito izogne nadaljnjim izvršbam.
ZV-1 člen 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 18.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - tehnične zmožnosti rabe vode - dejanska raba vode
Prvi stavek prvega odstavka 124. člena povračilo izrecno veže na obseg vodne pravice, torej upravne odločbe, s katero je stranki dovoljena raba vode, in ne na dejansko rabo vode.
ukrep inšpektorja za okolje - poplavno območje - vodno soglasje - nasutje
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd - soglasje za gradnjo - postavitev čebelnjaka
Postavitev čebelnjaka bo zaradi dejavnosti, ki ji je namenjen, v vsakem primeru opazno povečala navzočnost človeka v sicer nenaseljeni gozdni krajini (kar nenazadnje izhaja celo iz tožbenih navedb), na to navzočnost pa bo vezana tudi vsaj občasna uporaba motornih vozil in to izven urejenih cest. Ker se ob vsem tem z obravnavanim objektom bistveno povečuje gostota takih objektov v gozdnati krajini, se s tem spreminja značaj sicer nenaseljenega gozda, kar pomeni bistven vpliv na življenjski prostor medveda in s tem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglaševanje - dovoljenje za oglaševanje
Če je bila tožniku zaračunana taksa, ne da bi mu bila pred tem izdana odločba, je to pomenilo kvečjemu, da je bila taksa zaračunana v nasprotju z odlokom, ne pa nekakšne tihe oziroma konkludentne izdaje dovoljenja, saj odlok za pridobitev dovoljenja oziroma njegovo izdajo predpisuje več pogojev in poseben postopek.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo tujca - podaljšanje dovoljenja - pogoji za podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - prosti preudarek - davčni dolg
Tožena stranka je na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka in po dokazni presoji vseh listin pravilno ugotovila, da se tožnik ni podrejal pravnemu redu in da obstaja domneva, da se tudi v bodoče ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. Tudi ravnanje tožnika, da je ravno v času vložitve prošnje za podaljšanje enotnega dovoljenja v celoti brezplačno prenesel poslovni delež družbe na novega družbenika (nova družba je bila v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije), nedvomno nakazuje na to, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik pravnemu redu Republike Slovenije ne bo podrejal.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 14, 20. ZOFVI člen 12.
javni uslužbenec - napredovanje v naziv svetnik - pogoji za napredovanje - dodatno strokovno delo - sodelovanje pri pravi predloga učnega načrta
Tožena stranka je tožniku pravilno priznala točke za sodelovanje pri pripravi predmetnih katalogov znanj za tri izobraževalne programe, vendar ne za vsak modul „to je predmet“ znotraj posameznega izobraževalnega programa, ampak samo za enega znotraj enega izobraževalnega programa. Takšno točkovanje je po presoji sodišča skladno s 1. točko c) razdelka 20. člena Pravilnika o napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive. Dodatno strokovno delo in posamezni uspešno končani programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja oziroma pridobljena dodatna funkcionalna znanja za napredovanje v naziv se lahko točkujejo in uveljavijo le enkrat.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/2. ZUP člen 87, 87/4.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba je bila tožeči stranki vročena 3. 9. 2016. Tega dne je namreč nastopila fikcija vročitve, saj tožeča stranka odločbe ni prevzela v 15-ih dneh, odkar ji je bilo v hišnem predalčniku puščeno pisno sporočilo o prispeli poštni pošiljki. V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku dokumenta ne prevzame, vročitev velja za opravljeno petnajsti dan. Petnajsti dan v obravnavani zadevi je bila sicer sobota, vendar glede na načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015, fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v Republiki Sloveniji.
mednarodna zaščita - status begunca - preganjanje - intenzivnost preganjanja - krvno maščevanje - prosilec s Kosova
Tožnik ni zatrjeval intenzivnosti dejanj in zato groženj s strani člana družine P. v letu 2012 ni mogoče šteti za preganjanje, kot je le-to opredeljeno v prvem odstavku 26. člena ZMZ-1. Ker tožnik ni uspel izkazal intenzitete preganjanja in tudi ni uspel izkazati, da mu pristojni organi v izvorni državi zaradi dejanj, zaradi katerih je zaprosil za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, ne bi mogli nuditi zaščite, tudi po mnenju sodišča ni mogoče sklepati, da ne bi bil deležen ustrezne pomoči oziroma, da bi mu, zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini, s strani nedržavnih subjektov grozila resna škoda.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - razlog za zapustitev Republike Slovenije - upravičena odsotnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dejansko stanje glede poskusov vračanja po letu 2002 je bilo nepopolno ugotovljeno, ker niso dovolj razjasnjene okoliščine v zvezi s tožničinimi poskusi vračanja po letu 2002.