izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - pogoji za priznanje odškodnine
Do denarne odškodnine po ZPŠOIRSP je upravičena oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene v vseh treh alinejah drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP. Ker tožeča stranka teh pogojev ne izpolnjuje, tudi izpolnjevanja pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji oziroma okoliščin, zaradi katerih se oseba ni mogla vrniti v Republiko Slovenijo iz tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, upravni organ ni bil dolžan ugotavljati.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici
Predhodno komisijsko preverjanje urbanističnih rešitev oziroma projektnih rešitev PGD s strani občine je nedopusten pogoj in kot tak ne pomeni razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 3. točke prvega odstavka 274. člena ZUP.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira - primanjkljaj omrežnin - upravičeni stroški - kakovost oskrbe z električno energijo - dvom v pravilnost podatkov - postopek presoje monitoringa
Veljavni predpisi Agenciji za energijo ne dajejo možnosti, da v posameznem letu regulativnega obdobja regulacije kakovosti iz določenih razlogov ne izvede. V primeru, ko dvomi v pravilnost in popolnost podatkov, je Agencija, da se ugotovi pravilno dejansko stanje, dolžna izvesti posebej za to predviden postopek presoje monitoringa kakovosti, na uporabo katerega napotuje zakon. Ta v primeru ugotovljenih nepravilnosti določa tudi vpliv nepravilnosti na upravičene stroške elektrooperaterja.
ukrep medobčinskega inšpektorja - varovani pas javne ceste - posebni ugotovitveni postopek - izvedensko mnenje - ustna obravnava - izrek odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru postopek ni bil voden ne kot nujni niti ne kot skrajšani ugotovitveni postopek. Ker je upravni organ v predmetni zadevi odločal v (rednem) posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral dati tožnikoma možnost, da se izjavita o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Prvostopenjski organ bi moral v obravnavani zadevi razpisati tudi ustno obravnavo, saj prvi odstavek 154. člena ZUP določa, da je ustno obravnavo potrebno razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. V konkretnem primeru namreč ni sporno, da je inšpekcijski organ odmik armiranobetonskega zidu od parcelne meje cestne parcele ugotavljal na podlagi meritve, ki jo je v funkciji izvedenca izvedlo javno podjetje. Pri meritvi pa tožnika nista bila prisotna, sta pa v upravni spis vložila Elaborat, vendar tožena stranka tega dokaza ni obravnavala na način kot ga določa 10. člen ZUP.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča
V postopku je bilo ugotovljeno, da se tožnik zadržuje pri prijateljih in sorodnikih na različnih naslovih. Tožnik tako ni izkazal, da izpolnjuje pogoje za prijavo stalnega prebivališča iz 7. člena ZPPreb. Glede na navedeno ter dejstvo, da tožnik prejema varstveni dodatek, ki mu ga izplačuje center za socialno delo, je podana podlaga za uporabo četrtega odstavka 8. člena ZPPreb za določitev tožnikovega stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo. Pri navedenem gre zgolj za registracijo posameznika na določenem naslovu, ne pomeni pa dejanske naselitve na tem naslovu, saj je omenjena ureditev namenjena le zagotavljanju evidence o stanju, gibanju in nastanitvi posameznikov, kar je tudi namen ZPPreb.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Pri finančnem pogoju za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ne upoštevajo zgolj dohodki prosilca (mesečni prejemki), temveč tudi premoženje, s katerim prosilec razpolaga.
ZDen člen 10, 10/2. ZMZPP člen 12. Evropska konvencija o obvestilih o tujem pravu člen 7.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi bilo pri odločanju potrebno upoštevati potrdilo Zveznega ministrstva za finance, ki dokazuje, da bivši lastniki niso dobili od Republike Avstrije za podržavljeno premoženje v bivši Jugoslaviji nobene odškodnine, niti je niso mogli dobiti in uveljavljati. Sporno potrdilo je potrdilo o tujem pravu v smislu 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku oziroma 7. členu Evropske konvencije o obvestilih o tujem pravu. Kolikor se z njim potrjuje, da sta Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija sklenili FIP, sodišče ugotavlja, da je upravni organ pri ugotavljanju, ali je obstajala možnost pridobiti odškodnino od tuje države, ta predpis kot veljaven upošteval. Kolikor pa Zvezno ministrstvo za finance navaja, da tudi po njem ni obstajala pravica do odškodnine, sodišče meni, da je to mnenje, na katerega upravni organ ni bil vezan.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodaja kmetijskega zemljišča na javni dražbi - odobritev pravnega posla - delitev zaščitene kmetije
Ker kupca s kupljenim zemljiščem povečujeta oziroma zaokrožujeta svojo kmetijo, je podana izjema iz druge alinee 18. člena ZKZ. V skladu s to določbo in ustaljeno sodno prakso je v tem primeru dopustna izjema, ki dovoljuje delitev sicer zaščitene kmetije, saj povečanje oziroma zaokrožitev druge kmetije oziroma kmetijskega zemljišča omogoča povečanje posestne strukture slovenskih kmetij.
dostop do informacij javnega značaja - pravni interes - izvršitev izpodbijane odločbe
Sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja, da je tožeča stranka svojo obveznost, kot ji je bila dne 29. 7. 2015 naložena s 1. točko izreka izpodbijane odločbe, izpolnila dne 31. 7. 2015. Tožena stranka v odgovoru na tožbo utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka s tem izpodbijani del odločbe v celoti izvršila, zaradi česar nima pravnega interesa za vloženo izpodbojno tožbo. Odločitev v upravnem sporu namreč na njen pravni položaj v konkretnem primeru ne more vplivati, saj je zahtevane podatke prosilki že posredovala, njen pravni položaj v zvezi s predmetnim sporom pa tako ne glede na izid postopka ne more biti spremenjen.
Zaradi izrecnega opozorila tožene stranke in stranke z interesom na pomanjkanje pravnega interesa, v zvezi s katerim tožeča stranka v postopku ni podala nobenih dodatnih trditev niti ni spremenila tožbenega zahtevka, njenega tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijane odločbe tudi ni mogoče obravnavati kot ugotovitveni zahtevek.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Odločitev upravnih organov pravilno temelji na ugotovitvi z vpogledom v uradne evidence, da tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi določbe 81. člena tedanjega ZTuj, temveč je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva na podlagi dokončne odločbe (tedanjega) MSNZ Ljubljana dne 12. 6. 1993. Ker torej tožnica ni bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva po določbah ZTuj, temveč je bila izbrisana iz tega registra, na podlagi dokončne odločbe MSNZ Ljubljana, izdane na podlagi določb ZENO, to pomeni, da ne izpolnjuje enega od pogojev po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
Proizvodna zmogljivost naprave je pomembna zaradi vplivov, ki jih (lahko) ima na okolje, zato je treba pri tem izhajati iz maksimalne možne proizvodne obremenitve.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Iz podatkov uradnih evidenc izhaja, da je tožnik prvič prijavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji šele z dnem 17. 5. 2000, pred tem pa je imel prijavljeno le začasno prebivališče na več različnih naslovih v Republiki Sloveniji. Ker tožnik torej vse do 17. 5. 2000 v Sloveniji ni še nikoli imel prijavljenega stalnega prebivališča, to pomeni, da tudi ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih 1. in 2. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
pravniški državni izpit - plačilo stroškov opravljanja pravniškega državnega izpita - sklenitev delovnega razmerja v pravosodnih organih
Tožnica z ustnim povpraševanjem po prostih delovnih mestih na enem sodišču v času, ko to sodišče ni imelo odprtega nobenega javnega razpisa za zasedbo primernega delovnega mesta ter ob dejstvu, da je tožnica na predmetnem sodišču ustno povpraševala o prostem delovnem mestu le prva dva meseca v tri letnem obdobju po opravljenem PDI, ni mogoče šteti, da je s tem na primeren način izrazila voljo skleniti delovno razmerje v organih iz 11.a člena ZPDI. Sodišče je pri tem upoštevalo tudi dejstvo, da je bilo v relevantnem obdobju več razpisanih delovnih mest, čemur tožnica ne oporeka, vendar se ni na nobenega prijavila.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola
Čeprav tožena stranka ni določno navedla pravne osnove, na podlagi katere je izračunala število delovnih ur, pa je po mnenju sodišča pravilno, da je v izračun urne postavke vzela tudi dneve, ko se zaradi praznikov, ki pa so sicer po predpisih, ki urejajo delovna razmerja plačani dnevi, ne dela.
usmeritev otroka v prilagojen izobraževalni program - nasprotujoči interesi strank - ustna obravnava - izvedensko mnenje
Glede na to, da tožnik nasprotuje predlogu komisije in da je mnenje komisije v nasprotju s tistim, kar je tožnik izrazil v svoji zahtevi, zahteval pa je le to, da se otroku nudi dodatna pomoč, bi moral pristojni organ v tem primeru opraviti ustno obravnavo. Res je sicer, da je v tovrstnih postopkih potrebno upoštevati največjo korist otroka, vendar pa oče otroka, ki ima tudi status stranke v postopku meni, da je največja korist otroka v tem, da nadaljuje šolanje v dosedanji osnovni šoli z dodatno strokovno pomočjo, medtem ko je organ, ki je odločal o zadevi, menil, da je največja korist otroka, ki je prav tako stranka v postopku, da se usmeri v program z nižjim izobrazbenim standardom. Torej obstaja konfliktno razmerje glede tega, kaj naj bi bila največja korist otroka. S tega razloga bi bilo potrebno ob smiselni uporabi 154. člena ZUP odločiti šele po ustni obravnavi.
V konkretnem primeru je šlo za izvedbo dokaza z izvedenci, saj imajo mnenja obeh komisij naravo izvedenskih mnenj. Sodišče meni, da je opustitev ustne obravnave taka kršitev, da bi lahko privedla do drugačne odločitve. Starša bi namreč lahko na ustni obravnavi, glede na to, da se z mnenjem ne strinjata, postavila izvedencem, ki so pripravili mnenje, relevantna vprašanja, po drugi strani pa bi lahko, če bi se izkazalo, da je to potrebno, tudi uradna oseba zaslišala starše v zvezi z usmeritvijo otroka.
Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 10.
disciplinski postopek - disciplinska kršitev - izrek opomina - odgovorni nadzornik gradbenih del
Naloga nadzornika je, da za naročnika opravlja nadzor, ali se gradnja izvaja v skladu s projekti za izvedbo del in gradbenimi predpisi, kakor tudi, da so dela, ki jih izvajalec prikaže v evidencah, ki jih mora voditi, tudi resnično opravljena. Pri gradnjah namreč sodeluje več udeležencev, vsak s svojo funkcijo. Zaradi navedenega se tudi njihovi interesi v zvezi z graditvijo objekta medsebojno v določeni meri razlikujejo, tako da lahko pride do konflikta interesov med njimi. Prav tako je izvajanje gradbenega nadzora delno tudi v javno pravnem interesu. Torej že iz same narave namena nadzora izhaja, da lahko nadzornik potrdi le to, kar je bilo dejansko izvedeno, tako po količinah in vrstah del.
mednarodna zaščita - status begunca - pripadnost posebni družbeni skupini - prosilec iz Afganistana
Za tožnika pripadnost domači vasi ni tako temeljnega pomena, da se ji ne bi mogel odreči, saj je rojstni kraj zapustil in odšel v glavno mesto Kabul, tudi po presoji sodišča pa poreklo tožnika, ki si ga deli z ostalimi prebivalci vasi, oziroma zgolj njegova pripadnost domači vasi, ne more zadoščati za sklep, da tožnik pripada posebni družbeni skupini. Tožnikova pripadnost domačemu ljudstvu tako ni nespremenljiva na način, da domače vasi ne bi mogel zapustiti in je kot takšne očitno ni dojemal niti tožnik sam, ki je domačo vas zapustil in se skupaj z ožjimi člani svoje družine preselil v Kabul.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožniku pravilno ni bila dodeljena redna BPP na podlagi določb tretjega odstavka 11. člena, 13. člena in 14. člena veljavnega ZBPP, saj so njegovi dohodki v relevantnem obdobju (že dohodki iz naslova izplačane pokojnine v relevantnem obdobju) presegli finančni cenzus.
ZJU člen 7, 34, 60, 61, 61/2, 61a, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih člen 22, 22/5, 23, 23/3.
javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - sklep o imenovanju - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti - načelo enakosti
Sodna presoja zakonitosti glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, je zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oz. ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč potrebno, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje.
Pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji iz 49. člena URS je ustavna pravica in se kot taka uresničuje neposredno na podlagi URS, kar pa še ne pomeni, da se uresničuje neodvisno od ureditve v ZJU. Omenjena ustavna pravica, ki je na zakonski ravni zapisana v 7. členu ZJU, zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto tudi izbran.