brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožniku pravilno ni bila dodeljena redna BPP na podlagi določb tretjega odstavka 11. člena, 13. člena in 14. člena veljavnega ZBPP, saj so njegovi dohodki v relevantnem obdobju (že dohodki iz naslova izplačane pokojnine v relevantnem obdobju) presegli finančni cenzus.
Razloge za zavrnitev tožnikovega predloga za izrek ničnosti odločbe z dne 16. 11. 2009, s katero je bil tožniku dodatno odmerjen DDV in mu naloženo plačilo zneska 125.821,00 EUR, je prvostopenjski organ pojasnil in utemeljil na način, da jih je mogoče preizkusiti. Navedel je pravilno pravno podlago in pojasnil razloge, zaradi katerih je ocenil, da pogoji za izrek ničnosti v obravnavanem primeru niso izpolnjeni. Tudi po presoji sodišča gre za izrek, ki je jasen, nedvoumen, in ga je tudi mogoče izvršiti.
Kršitve pravice do vpogleda v spis (82. člen ZUP) v tem postopku niso izkazane ter jih sodišče tudi kot pavšalne zavrača. Iz obrazložitve toženke (stran 8) izhaja, da je bilo tožniku omogočeno, da opravi vpogled v spis in preslika dokumente, kot je želel, še pred iztekom pritožbenega roka, vendar te možnosti ni izkoristil.
DDV - odmera DDV - davek od dohodkov iz dejavnosti - preprodaja avtomobilov - komisijska prodaja
V navedenem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik rabljena osebna vozila, ki jih je pridobil po nizki ceni in jih popravil, komisijsko prodajal v svojem imenu in tudi v imenu svojih sorodnikov. Tožnik je vozila nabavljal poškodovana in zato po nizki ceni z namenom, da jih popravi. Preden so bila vozila komisijsko prodana dejanskim kupcem, jih je tožnik prodal svojim sorodnikom in s tem prikril dejansko vrednost vozil. Prav tako je prikril svoje opravljanje dejavnosti trgovine na drobno z vozili in popravil vozil na črno. V postopku je bilo tudi ugotovljeno, da je dejansko sporne posle izvedel tožnik sam in ne njegovi sorodniki. Zato je bilo tožniku naloženo plačilo DDV in posledično za relevantno obdobje naloženo plačilo akontacije dohodnine.
DDV - odbitek vstopnega DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - tiskanje in distribucija letakov
Od tožnika se utemeljeno pričakuje, da bi moral pri sklepanju posla tiskanja in distribucije letakov ravnati z skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in za svoje posle predložiti tudi listinske dokaze, npr. ponudbe za posel, prevzemne zapisnike, dobavnice ipd. Ni namreč v nasprotju s pravom EU zahtevati od tožnika, da vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da sta mogoča uporaba DDV in nadzor davčnega organa. Zahteva, da naj vsak davčni zavezanec v zvezi s tem spoštuje tudi vse nacionalne računovodske predpise, če ne presega to, kar je potrebno za dosego ciljev pravilnega pobiranja davka in preprečevanja goljufij, ni neskladna s pravom EU.
Tožnik v postopku ni predložil nobenih dokazil, da ga je izvajalec seznanil z obliko in vsebino letakov pred tiskanjem in distribucijo, kot je bilo dogovorjeno in da je pred tiskanjem in distribucijo potrdil obliko in vsebino. Iz dejanskega stanja izhajajo razhajanja glede dimenzij letakov, ki jih je tožnik dogovoril v pogodbah v primerjavi s fotokopijami letakov, ki jih je tožnik predložil v postopku. To kaže, da tožnik ni preverjal vsebine dogovorjenega posla in da je opustil potrebno skrbnost dobrega gospodarstvenika, ki se od njega pričakuje pri opravljanju poklicne dejavnosti.
Na podlagi četrtega odstavka 79. člena ZDavP-2 v primeru, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od vložene napovedi, krijeta davčni organ in zavezanec za davek vsak svoje stroške. Glede na citirano zavezujočo določbo ZDavP-2 je pritožbeni organ glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje tudi povsem pravilno zavrnil tožnikovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.
preprečevanje omejevanja konkurence - stranka v postopku - zahteva za vročitev odločbe
Zgolj omemba, da se je postopek uvedel ''proti družbi in njenim odvisnim podjetjem v smislu 4. točke 3. člena ZPOmK-1'', brez konkretno poimenovanega podjetja oziroma podjetij, ki naj bi predstavljala ta odvisna podjetja, ter ob nespornem dejstvu, da tožnik poimensko ni naveden ne v uvodu, kot tudi ne v izreku odločbe, s katero je bil končan postopek, in v katerem tožnik tudi nedvomno ni sodeloval oziroma ni bil predmet preiskave (kar zatrjuje toženka), po oceni sodišča ne pomeni, da je bil (tudi) tožnik naslovnik odločbe, torej podjetje, zoper katerega je bila ugotovljena kršitev ZPOmK-1, in kot tak stranka v postopku in s tem upravičen do vročitve odločbe in drugih procesnih pravic, ki mu jih zagotavlja zakon.
ZFPPIPP člen 441, 442, 442/7. ZDavP-2 člen 143, 145.
davčna izvršba - izbris pravne osebe iz sodnega registra - družbenik izbrisane družbe - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane družbe - ustavna odločba
Glede na to, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra 25. 10. 2011, družbeniku pa je prenehal položaj družbenika 25. 11. 2010, je zavezanca skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012 in 442. členom ZFPPIPP, moč šteti za aktivnega družbenika, ki mu je prenehal položaj družbenika v zadnjih dveh letih pred prenehanjem pravne osebe za tiste obveznosti izbrisane družbe, ki so nastale do takrat, ko mu je prenehal položaj družbenika.
V konkretnem primeru je bila posojilna pogodba sklenjena zgolj navidezno. Njene verodostojnosti pa tožnik ni uspel izkazati. Okoliščine nakupa nepremičnine kažejo na to, da je bila posojilna pogodba napisana naknadno, z namenom izognitve davčnih obveznosti, zaradi česar davčni organ ni upošteval učinkov navedene posojilne pogodbe.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Ni sporno, da je tožnik v skladu s pogodbo sporno družbo kupil za kupnino 600,00 EUR. V napovedi za odmero davka, ki jo je vložil sam, je kot odsvojitveno vrednost deleža družbe navedel znesek 7.500,00 EUR. Spora tudi ni, da je zavezanec za davek v družbi, ki jo je kupil in nato podaril sinu in poslovnemu partnerju, najel posojilo v znesku 7.497,00 EUR in obveznost plačevanja z aneksom k posojilni pogodbi prenesel na nova družbenika družbe. Tudi po mnenju sodišča zato omenjeni znesek predstavlja vrednost družbe ob odsvojitvi deleža sporne gospodarske družbe, ki se v skladu z določili ZDoh-2 upošteva pri odmeri davka od dobička iz kapitala.
Obrazložitev izpodbijanega sklepa mora biti povsem konkretna z navedbo konkretnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev. Vsebovati mora ugotovitev dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP).
ZJU člen 7, 34, 60, 61, 61/2, 61a, 62. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih člen 22, 22/5, 23, 23/3.
javni natečaj - natečajna komisija - izbirni postopek - sklep o imenovanju - primernost kandidata - presoja strokovne usposobljenosti - načelo enakosti
Sodna presoja zakonitosti glede pogojev oz. kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, je zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna. Tudi v postopku kadrovanja oz. ocenjevanja primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje je namreč potrebno, zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja upravnega sistema, natečajni komisiji prepustiti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje.
Pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji iz 49. člena URS je ustavna pravica in se kot taka uresničuje neposredno na podlagi URS, kar pa še ne pomeni, da se uresničuje neodvisno od ureditve v ZJU. Omenjena ustavna pravica, ki je na zakonski ravni zapisana v 7. členu ZJU, zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto tudi izbran.
sofinanciranje iz javnih sredstev - nepovratna finančna spodbuda - naložba rabe obnovljivih virov energije - večja energetska učinkovitost stanovanjskih stavb - pogoji za dodelitev sredstev
Glede na v obravnavanem primeru podano lego stavbe, kjer naj bi tožnik izvedel investicijo (območje MOL), je treba upoštevati Odlok MOL, ki v drugem odstavku 4. člena določa, da upravičenci do spodbud za zamenjavo kotlov na katero koli vrsto goriv z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo električnih toplotnih črpalk za ogrevanje stavb iz predpisa, ki ureja spodbujanje učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije, in predpisa, ki ureja zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, do teh spodbud niso upravičeni na območjih, kjer je z občinskimi akti ali lokalnim energetskim konceptom kot prednostni način ogrevanja stavb določeno daljinsko ogrevanje, razen če so ti kotli namenjeni za daljinsko ogrevanje. Če je kot prednostni način ogrevanja določena uporaba zemeljskega plina, upravičenci do spodbud niso upravičeni do spodbud za zamenjavo kotlov na vse vrste goriv z novimi kotli na lesno biomaso in vgradnjo električnih toplotnih črpalk.
ZDavP-2 člen 38, 38/8, 38/9, 39. ZDDV-1 člen 87, 87/1. Pravilnik o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov člen 4.
davčni inšpekcijski nadzor - obveznost dajanja podatkov - podatki iz kontrolnega traku registrske blagajne - neizpolnitev obveznosti
Davčni zavezanec je dolžan dati davčnemu organu na njegovo zahtevo na razpolago vse podatke potrebne za pobiranje davkov, torej tudi zahtevani kontrolni trak za inšpicirano obdobje in mu omogočiti vpogled vanj. Na kakšen način zagotovijo zahtevane podatke davčnemu organu zavezanci, ki podatke obdelujejo elektronsko, je določeno v 38. členu ZDavP-2 v povezavi s Pravilnikom o zahtevah za računalniške programe in elektronske naprave, upravljanje in delovanje informacijskega sistema ter vsebini, obliki, načinu in rokih za predložitev podatkov.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe tožbe - zavrženje tožbe
Tožnica tožbe v danem roku ni dopolnila v skladu z napotili sodišča, zato je bila tožba nepopolna in bistveno pomanjkljiva do take mere, da zadeve ni bilo mogoče obravnavati. Sodišče je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 tožbo s sklepom zavrglo.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izterjava preživnine - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek
Toženka v sklepu ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku uspela, saj je bil ustavljen, ker je bila tožničina terjatev poplačana, in navaja znesek, ki je bil iz naslova BPP izplačan za stroške odvetnika. Glede ostalih okoliščin iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki so pomembne za uporabo te določbe se ne izreče oziroma jih sploh ne ugotavlja. Predvsem pa toženka ne obrazloži, zakaj v zadevi ni uporabila določbe drugega odstavka istega člena ZBPP. Iz sicer skopih razlogov izpodbijanega sklepa in predloženih spisov, pa tudi tožbenih navedb, namreč izhaja, da je bila tožnici BPP odobrena za izterjavo preživnine.
davčna izvršba - predlog za uvedbo postopka izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - preuranjena tožba - zavrženje tožbe
Predlog za uvedbo postopka davčne izvršbe ni upravni akt v smislu ZUS-1, saj se z njim ne posega v pravni položaj tožnika niti to ni odločitev o tožnikovi pravici ali koristi, pač pa se z njim le predlaga uvedba upravnega postopka, to je postopka davčne izvršbe. Upravni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu tudi ni sodba (oziroma njen del), kar izrecno določa 3. člen ZUS-1, saj pa se ta lahko izpodbija le v sodnem postopku, pa tudi tožena stranka, kot organ, ki odloča o brezplačni pravni pomoči, ne more biti pasivno legitimirana v takem sporu. Nenazadnje, sodišče ugotavlja, da je tožnikova zahteva, naj sodišče odpravi sklep o davčni izvršbi, preuranjena, tožena stranka pa ne more biti pasivno legitimirana v takem sporu, saj ni odločala o izdaji sklepa. Po določbah ZDavP-2 je namreč zoper sklep o davčni izvršbi dopustna pritožba, o kateri odloča Ministrstvo za finance. Šele odločitev tega organa pa je dokončni upravni akt, zoper katerega je dopustno sprožiti upravni spor.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-1. OZ člen 134. ZNPPol člen 140.
kršitev človekovih pravic - opustitev dela policistov - osebnostne pravice - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Postopka po ZNPPol in upravni spor zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem, sta dve medsebojno ločeni zadevi. To pomeni, da nista povezani tako, kot sta sicer povezani pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po določbah tega zakona niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje in ni pogoj za sodno varstvo ustavne pravice v upravnem sporu, pač pa le fakultativna možnost, ki jo je zakonodajalec dal posamezniku.
Na podlagi določb ZP-1 je zoper plačilni nalog zagotovljeno sodno varstvo, tožnik pa bo lahko v tem postopku uveljavljal tudi zatrjevane kršitve njegovih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. To pomeni, da plačilni nalog ni akt, zoper katerega bi bil dopusten upravni spor, s tem pa niso izpolnjene procesne predpostavke za vodenje subsidiarnega upravnega spora glede take odločitve policista.
ZKme-1 člen 56. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 121, 121/2.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - administrativna kontrola - zavrnitev zahteve za izplačilo - znižanje izplačil
Zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev se v celoti zavrne le, če je bilo ugotovljeno, da je upravičenec namerno vložil napačno prijavo. Le v takem primeru se zadevna dejavnost izključi iz podpore Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se zahteva vračilo že plačanih zneskov za tako dejavnost.
obnova postopka - izredno pravno sredstvo - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na sprejeto odločitev o predlogu za obnovo postopka, ki ga je vložil sam tožnik, ne more vplivati. Po enotnem in ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča gre v primeru, ko stranka izredno pravno sredstvo vloži sama in najpozneje v njem ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, za napako oziroma procesno pomanjkljivost glede postulacijske sposobnosti, ki je že pojmovno ni mogoče odpraviti naknadno s strani druge osebe.