Prepoved konkurence ni prisilno pravo. Akt o ustanovitvi družbe lahko prepoved konkurence zaostri, lahko pa tudi določi pogoje, pod katerimi je kateri od oseb, ki jih zadene prepoved konkurence, vendarle dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi. Glede na to, da besedilo navedenih določb ZGD-1 govori o „pogojih“ in so ti določeni v aktu o ustanovitvi družbe, očitno meri na situacijo, v kateri sklenitelji akta o ustanovitvi družbe vnaprej določijo predpostavke, pod katerimi je dopustno ali pa prepovedano delovati pri konkurenčni družbi. Mišljena je torej vnaprejšnja razširitev ali zožitev prepovedi konkurence, vnaprejšnja določitev „pogojev“.
Glede na to, da je oprostitev prepovedi konkurence dopustna, pa tudi ni razloga, da bi se družba v konkretni situaciji ne mogla odpovedati prepovedi konkurence v razmerju do točno določene osebe in (ali) konkurenčne družbe. To lahko stori tudi s konkludentnim ravnanjem.
Predpostavka razširjenega varstva znamke je izpolnjena, če starejša znamka doseže določen prag poznavanja v pomembnem delu zainteresirane javnosti. To pomeni, da je starejša znamka poznana znatnemu delu javnosti glede blaga in storitev, za katere se uporablja, kar v tem krogu lahko vzbudi tako povezavo med spornima znamkama, ki lahko škoduje starejši znamki.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074634
ZPOmK člen 10, 17, 37, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZOR člen 16, 165, 189, 189/3. OZ člen 10, 168, 168/3. ZPP člen 186, 215, 216, 247, 249, 286, 286/5.
zloraba prevladujočega položaja – predpostavke odškodninske odgovornosti – aktivna legitimacija – višina škode – izgubljeni dobiček – sukcesivno nastajajoča škoda – zastaranje odškodninskega zahtevka – prosti preudarek – ne ultra alterum tantum – izvedensko mnenje – zahteva za izločitev izvedenca – nagrada izvedenca – potrebni stroški -privilegirana sprememba tožbe – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odločanje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.
Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.
Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.
Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.
Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.
URS člen 74, 74/3. ZPP člen 188, 188/2, 188/3,214, 214/1, 214/2. ZVK člen 13, 13/1, 13/2.
nelojalna konkurenca – dobri poslovni običaji – ravnanje v nasprotju s poslovno moralo – zadrževanje jeklenk – umik tožbe – privolitev v umik tožbe - neprerekana dejstva – domneva priznanja neprerekanih dejstev – pritožbene novote - regulacijska začasna odredba - prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence – uspeh s sodbo
Pojem prevzemanja v posest, v katerem je vsebovano tudi zadrževanje jeklenk pri sebi, ki so v lasti drugega distributerja, sodišče druge stopnje razume v smislu nelojalnega konkuriranja na trgu, kar je v nasprotju z določilom 2. odstavka 13. člena ZVK in posledično prepovedano.
Zatrjevanje tožeče stranke, da sodišče ni razkrilo svoje odločitve pred izdajo odločbe, ne more biti razlog, zaradi katerega je tožeča stranka navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pritožbenem postopku.
Tožeča stranka je z zahtevo po sodnem varstvu v celoti uspela. Zato ni več nobenih utemeljenih razlogov za predlagano začasno ureditev spornega razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
ZVK člen 11, 11/1, 11/2, 11/2-5, 11/2-7, 25, 25/1. ZPP člen 214, 214/3.
zloraba prevladujočega položaja na trgu – relevantni trg – diskriminacija – geografski trg
Treba je šteti, da lahko dejanje, s katerim podjetje brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji neupravičeno ustvarja razlike pri poslovnih pogojih, velja tudi za dejanje, s katerim se ustvarja razlika med lastnim sistemom in vsemi drugimi ponudniki iste storitve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0062114
OZ člen 132, 168, 183, 239, 239/2, 243, 243/1. ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-1, 27. ZPP člen 212, 313, 313/2.
izgubljeni dobiček – izgubljeni prihodek – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe – pogodbena konkurenčna klavzula – dejanje nelojalne konkurence – odškodnina zaradi dejanja nelojalne konkurence – sklepčnost tožbe
Prihodek ne more služiti kot osnova za sklepanje o preprečitvi povečanja premoženja ter s tem za izračun škode iz naslova izgubljenega dobička.
Pravna oseba, katere ugled oziroma dobro ime je bilo okrnjeno zaradi dejanja nelojalne konkurence, je na načelni ravni sicer lahko upravičena do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, vendar pa mora biti poleg ostalih predpostavk odškodninske obveznosti plačati denarno odškodnino po 183. členu OZ v zvezi s 27. členom ZVK (dejanja nelojalne konkurence, vzročne zveze, krivde in okoliščin primera, ki opravičujejo denarno odškodnino) izkazan tudi nastanek škode, ki se kaže v okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe
Kadar protipravnost (kot predpostavka odškodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kršitve pogodbene obveznosti, se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo ta kršitev povzroči, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti. Pravno priznana škoda, ki jo zakon predvideva za primer poslovne odškodninske odgovornosti, pa je samo premoženjska škoda. Že iz tega razloga zahtevek na povrnitev nepremoženjske škode iz 183. člena OZ, oprt na trditve o kršitvi pogodbene obveznosti tožene stranke, ne more biti utemeljen. V konkretnem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča trditve tožeče stranke ne utemeljujejo škodne posledice - to je okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke. To pomeni, da je tožba v tem delu nesklepčna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - VARSTVO KONKURENCE
VSL0067005
ZASP člen 5, 15. ZVK člen 13, 13/3, 13/3-2, 13/3-10, 13/3-14, 26. ZOR člen 45, 45/1, 156, 210. SPZ člen 15. ZPP člen 7, 212.
varstvo poslovne ideje – predmet avtorsko pravne zaščite – nezakonita uporaba projekta – dogovor o odstopu avtorske pravice – izključna upravičenja na poslovnih storitvah – poslovna tajnost - verstvo ideje – definicija know howa – prepogodba – neupravičena pridobitev – pojem stvari – dejanja nelojalne konkurence – prizadeti udeleženec – trditveno breme
Predmet zaščite, na katerega meri tožbeni zahtevek tožeče stranke, ne predstavlja avtorskega dela, ki bi užival varstvo v smislu izključnih osebnostnih, oziroma premoženjskih upravičenj avtorja. Da bi s pravnim varstvom na tej podlagi tožeča stranka uspela, bi kot dejansko predpostavko morala zatrjevati in dokazati obstoj avtorske pravice, katere dejanska podlaga je avtorsko delo v smislu določb ZASP.
Tožeča stranka bi morala za utemeljitev svojega zahtevka poleg položaja prizadetega udeleženca v smislu 1. odstavka 26. člena ZVK ponuditi tudi ustrezno trditveno podlago, s katero bi utemeljila dejanje nelojalne konkurence s strani tožene stranke. Sama ideja ne uživa avtorskopravnega varstva, zato golo trženje ideje, katere avtor naj bi bil tožnik, še ne pomeni opredelitev dejanskega stanu iz 10. alineje 3. odstavka 13. člena ZVK.
Know-how predstavlja znanje, izkušnje in spretnosti, ki se kot dejanska kategorija oblikujejo v toku izvajanja poslovne dejavnosti, ki pa je kot taka lahko tudi predmet pravnega prometa.
Svobodni gospodarski pobudi, zlasti v situaciji, ko prihajajo na določeni trg novi igralci (ponudniki storitev), stoji nasproti dolžnost izpolnitve obveznosti (pacta sunt servanda), ki je temeljno in univerzalno načelo obligacijskega prava. Očitno se je tega načela zavedal tudi zakonodajalec, zato je v 5. odst. 18. člena ZZVZZ-H zapisal povsem jasno in razumljivo določbo. Gre za zakonsko določbo, s katero se posega v obstoječa pravna razmerja. Že zaradi tega je treba vsebino takšnega zakonskega teksta razlagati skrajno restriktivno, nikakor pa ne široko, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
ZVPot člen 12c, 12c/2. ZIL-1 člen 48, 123, 123/2, 123/4. ZGD-1 člen 12.
blagovna znamka
Če so izpolnjeni zakonski znaki iz 48. člena ZIL-1, je lahko pravica iz znamke, ki jo nedvomno v okviru zaščitene blagovne znamke Centreks tožeča stranka ima, omejena. V postopku odločanja o pogojih za izdajo začasne odredbe mora sodišče tehtati, ali več razlogov govori za obstoj teze tožene stranke, da ji tožeča stranka na podlagi 48. člena ZIL-1 ne more prepovedati označbe vrste storitve, ki jo tožena stranka poimenuje Centreks ali govori več razlogov za to, da ne gre za takšno označbo, ki bi označevala vrsto storitve.
ZVK člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZASP člen 9, 9/1, 9/1-2. ZPOmK člen 57, 57.
dobri poslovni običaji
Obrazci, ki so izdelani na podlagi zakonskih predpisov, z osnovnimi elementi, ki jih vsebujejo ti predpisi, ne predstavljajo duhovne stvaritve in tako tudi ne avtorskopravno varovane stvaritve. Obrazce je mogoče šteti za avtorsko delo samo izjemoma, če se z njimi na originalen način rešujejo določena vprašanja. Konkurenco stranke (ki ni uspela na razpisu, na katerem je konkurirala) ne glede na svoje pogoje, zmožnosti in pričakovanja na trgu, ampak glede na ceno, s katero je izbrana konkurentka uspela na razpisu, je mogoče šteti kot nelojalno konkurenco, kot kršitev dobrih poslovnih običajev, (celovito gledano) kot neprimerno nastopanje na trgu.
Kršitev konkurenčne klavzule s strani nekdanjega delavca tožeče stranke, sicer ustanovitelja in zastopnika tožene stranke, ni pogoj za dejanje nelojalne konkurence, saj je dejanje prekinitve poslovnega razmerja med drugimi podjetji lahko že samo po sebi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu.