pravni pouk – izvršba na podlagi verodostojne listine – menica
Ker pritožnica ob prejemu sklepa o izvršbi ni mogla nedvoumno ugotoviti, kakšen je rok za ugovor, bi bilo z zavrženjem njenega ugovora zaradi nepravočasnosti, poseženo v njeno ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - plača - odpravnina - odškodnina - regres za letni dopust - individualna pogodba o zaposlitvi
Verjetnost obstoja terjatve je izkazana s tožnikovo navedbo, da je bila njegova osnovna mesečna bruto plača po individualni pogodbi o zaposlitvi določena v višini 6,3 kratnika minimalne plače, da tožnik v spornem obdobju takšne plače ni prejemal, ter z navedbo, koliko je v posameznem mesecu znašala dogovorjena plača in koliko je tožnik prejel.
etažna lastnina – posel rednega upravljanja – sprememba solastniškega deleža – spor majhne vrednosti
Po drugem odstavku 29. člena SZ-1 se štejejo kot posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja tudi spremembe v razmerju med skupnimi in posameznimi deli.
individualna pogodba o zaposlitvi - član uprave - mandat - razrešitev - odjava iz zavarovanja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Nekonkretizirano določilo v individualni pogodbi o zaposlitvi (da tožniku po poteku mandata, če ne sprejme s strani tožene stranke ponujene pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, preneha delovno razmerje po poteku 15-dnevnega odpovednega roka), ne more predstavljati zakonite podlage za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. za ravnanje tožene stranke, ki je tožnika zgolj odjavila iz socialnih zavarovanj.
V primeru direktne tožbe oškodovanca proti zavarovalnici (965. člen OZ) gre za obveznost zavarovalnice namesto odgovornega zavarovanca kot povzročitelja škode, ki ne nosi bremena zamude in zamudnih obresti po 943. členu OZ, temveč po splošnih pravilih, ki urejajo odškodninsko obveznost.
izpolnitveni rok – bistvena sestavina pogodbe – razveza pogodbe - odstop od pogodbe – pravočasnost izpolnitve
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da rok 1.12.2005 ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, saj v pogodbi ni izrecno navedeno, da je rok bistvena sestavina pogodbe niti to ne izhaja iz narave stvari, ker je bil rok določen le za primer prvega načina prodaje ter je bil za primer neuspešnosti prvega načina dogovorjen drug način prodaje. Ker rok ni predstavljal bistvene sestavine pogodbe, pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, glede odstopa od pogodbe pa toženec ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da je tožnici omogočil dodaten rok za izpolnitev, kar je pogoj za odstop od pogodbe, kadar rok ni njena bistvena sestavina.
pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – neoverjen podpis na pogodbi
Predlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, le podpis lastnika nepremičnine oziroma prodajalca ni overjen, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da ne obstoji eden izmed kumulativno postavljenih pogojev za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, in sicer da se je listina uničila oziroma izgubila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064090
OZ člen 198, 393, 394, 583, 583/3. SPZ člen 92. ZPP člen 205, 205/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba nepremičnine brez pravnega naslova – prekarij – tožba na izpraznitev nepremičnine – uporabnina – obogatitev – prikrajšanje – povečanje vrednosti nepremičnine – narava zahtevka za plačilo uporabnine – deljiva obveznost – tek zakonskih zamudnih obresti – dobrovernost – zunajzakonska skupnost - prekinitev postopka
Glede na to, da življenjska skupnost tožnice in prvega toženca zaradi razlogov na njegovi strani ni imela narave zunajzakonske skupnosti, ni mogoče šteti, da (je) obstaja(la) njena moralna obveznost, omogočiti prvotožencu in njegovemu sinu drugotožencu brezplačno bivanje v stanovanjski hiši.
Obveznost plačila uporabnine ni pogojena z zmanjšanjem vrednosti nepremičnine zaradi uporabe.
lastninska pravica več oseb – solastnina – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – stroški postopka
Ob nerazdeljeni solastnini eden od solastnikov od drugega ne more zahtevati izpraznitve določenega dela nepremičnine.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - atrakcija pristojnosti - mobbing - odškodninska odgovornost - odgovornost za drugega - solidarna odgovornost
Prvotožena stranka kot pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tožnici pri opravljanju oziroma v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, ravno tako odgovarja za škodo, ki jo je pri delu ali v zvezi z delom povzročil njen delavec, ki je bil najprej v funkciji predsednika sveta zavoda, nato pa kot v.d. direktorja zavoda in direktorja. Glede na navedeno je treba v navedeni zadevi upoštevati načelo atrakcije pristojnosti, tako da se šteje, da je za odločanje o obeh zahtevkih, ki ju tožnica vtožuje zoper prvotoženo in drugotoženo stranko, pristojno eno sodišče in sicer v konkretnem primeru krajevno pristojno delovno sodišče, saj gre primarno za spor iz delovnega razmerja. Gre namreč za en življenjski primer, ki ga ni mogoče dejansko ločiti, prav tako pa tožnica uveljavlja odškodninsko odgovornost zoper obe toženi stranki solidarno.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer glede tega, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev tožbe in ali je tožena stranka zamudila rok za podajo odgovora na tožbo. Zgolj navedba, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ne zadošča, saj onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti zamudne sodbe.
predhodna odredba – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru – novela ZIZ-I
Upnik predpostavk za izdajo predhodne odredbe ne more temeljiti na razširjeni domnevi nevarnosti onemogočanja ali otežitve uveljavljanja terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki jo je uveljavila šele novela ZIZ-I po vložitvi predmetnega ugovora.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve
Da bi upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, uspešno izpodbil domnevo iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP, bi moral dokazati, da je bila izpolnitev stečajnega dolžnika opravljena znotraj običajnega roka izpolnitve.
OZ člen 1035. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 20, 20/4.
regresni zahtevek - asignacija - posredovanje dela študentov in dijakov - potrditev napotnice
S potrditvijo napotnice (in izdajo potrdila o opravljenem delu) je tožena stranka pooblastila tožečo stranko, da na njen račun izplača v napotnici naveden znesek osebi, ki je navedena na napotnici. Gre za obliko in vrsto asignacije. Ker je tožeča stranka na podlagi takšnega pooblastilnega razmerja študentkama, ki sta navedeni v napotnicah, izplačala v njih določene zneske, je s trenutkom izpolnitve nakazila pridobila regresni zahtevek do tožene stranke za plačilo istega zneska, ki ga je po pooblastilu in na račun tožene stranke izplačala prejemnikom nakazila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NELOJALNA KONKURENCA
VSL0063376
ZPP člen 315. ZPOMK člen 13.
nelojalna konkurenca – vmesna sodba – odločanje o podlagi zahtevka
Ugotavljanje obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti sodi v obrazložitev vmesne sodbe in ne v njen izrek. Izrek vmesne sodbe naj torej ne bi vseboval niti dejanskih okoliščin primera niti materialnopravnih zaključkov sodišča.
Zaradi značaja vmesne sodbe je predpostavka škode po naravi stvari najšibkejši člen preizkusa podlage. Ker se o višini škode v postopku izdaje vmesne sodbe ne odloča, bi bilo teoretično možno, da se kasneje ugotovi, da je škoda enaka 0, da je torej sploh ni, s čimer pa se postavi vprašanje obstoja podlage. Po drugi strani pa bo smisel vmesne sodbe izničen, če bo moralo sodišče že z gotovostjo ugotoviti obstoj škode (saj bo marsikdaj za sprejem te ugotovitve potrebno izvesti vse dokaze v zvezi z višino škode). Pritožbeno sodišče se zato zavzema za kompromisno stališče, po katerem za izdajo vmesne sodbe zadošča, da se ugotovi velika verjetnost nastanka škode.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – relativna bistvena kršitev postopka – izpodbijanje dejanskega stanja – vročanje sodnih pisanj pooblaščencu – možnost obravnavanja pred sodiščem
Ker se v sporih majhne vrednosti sodba ne more izpodbijati zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, so v postopku s pritožbo neupoštevni pritožbeni očitki o neupoštevanju prekluzije tožeče stranke, s tem pa tudi pritožbena trditev o nesklepčnosti tožbe, upoštevaje v pritožbi uveljavljano prekluzijo.
izbrisana družba – prehod premoženja na družbenike – stečaj premoženja izbrisane družbe
Družba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so predmet predloga, je bila izbrisana iz sodnega registra po določbah ZFPPIPP, kar pomeni, da je treba glede pravnih posledic izbrisa uporabiti določbe tega zakona. Ker je družba že izbrisana, ima njeno premoženje v smislu zakona položaj po izbrisu „najdenega“ premoženja. Za take primere predvideva 443. člen ZFPPIPP uvedbo stečajnega postopka nad premoženjem družbe, na pa avtomatičnega prehoda premoženja na družbenike, za kar se zavzema pritožba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM0021245
URS člen 72. OZ člen 133, 179, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 105, 105/1, 155, 1557/1, 156, 212, 214, 286, 354.
pravična denarna odškodnina - ugovor zastaranja - nematerialna škoda - škoda, ki presega običajne meje - prekluzija navajanja dejstev
Pri določitvi višine odškodnine gre v skladu s sodno prakso odločilna teža ugotovitvama o oddaljenosti bivališča od vira emisij (ceste G1-3) in o obdobju izpostavljenosti, tako kumulativno gledano kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma.