Ob presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženki, ki na tožbo ni odgovorila, naloženo plačilo skladno s poravnavo, ki jo je sklenila s tožnico, pritožbeno sodišče ne more odločati o pritožbenem predlogu, da se toženki odobri 12 mesečno obročno odplačilo dolga, saj za to ni pristojno.
V obravnavani zadevi dolžnik očitno z namenom zavlačevanja postopka vlaga pritožbe ne le praktično zoper vsak sklep prvostopnega sodišča, ampak tudi zoper sklepe pritožbenega sodišča, čeprav je bil jasno poučen, da zoper odločitev drugostopnega sodišča pritožba ni dovoljena.
ZPIZ-1 člen 50, 51, 390, 410. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 19.
odmera starostne pokojnine – pokojninska doba
Tožnici je bila pravica do starostne pokojnine priznana po predpisih, veljavnih do 30. 6. 1983 za 36 let pokojninske dobe in 58 let starosti. Ker se ji zaradi nadaljevanja delovnega razmerja pokojnina ni izplačevala, ji je bila s 1. 1. 1990 odmerjena ugodnejša pokojnina po tedaj veljavnih predpisih, po katerih se je starostna pokojnina odmerila največ v 85 %, zato doba, dopolnjena nad 36 let, ni mogla vplivati na odmerni odstotek. Tožnica po 1. 1. 2000 ni bila več zavarovanka in ni dopolnila pokojninske dobe, zato ni podlage za odmero starostne pokojnine za 42 let pokojninske dobe po ZPIZ-1, kot to neutemeljeno uveljavlja.
Po 2. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso ne spadajo zneski v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ob zgoraj ugotovljeni preživninski obveznosti stečajnega dolžnika tudi do njegove žene, je torej pri izvzetju iz stečajne mase treba upoštevati tudi znesek v višini, ki jo za dodelitev denarne socialne pomoči zanjo določa Zakon o socialnem varstvu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - neutemeljeni odpovedni razlogi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, je zakonita, saj je pri tožencu prenehala potreba po opravljanju dela iz njene pogodbe o zaposlitvi. Odpoved ni bila posledica razveznega postopka med strankama, ampak dejstva, da je toženec tožničino delovno mesto ukinil in njene delovne naloge prenesel na preostale zaposlene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - kriteriji za izbiro - kriterij usposobljenosti
Pri toženi stranki ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, tožnika pa je kot presežnega delavca ob ugotovitvi obstoja poslovnega razloga določila na podlagi objektivnih kriterijev (konkretno kriterija usposobljenosti) in ne zaradi njegovega članstva v sindikatu. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je tako zakonita.
V pravnomočno zaključenem postopku se je ugotovilo, da je bil tožnik pravilno razporejen. V kolikor njegov sodelavec na podobnem delovnem mestu prejema višjo plačo zaradi določenih dodatkov oz. uspešnosti, kar je stvar ocene nadrejenih delavcev, to ne predstavlja novega dejstva, na podlagi katerega bi bil tožnikov predlog za obnovo postopka utemeljen.
ZDR člen 75, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25, 25/1, 39, 39/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - odjava iz zavarovanj
V konkretnem primeru tožnik (zaposlen kot javni uslužbenec - policist) ni vložil pritožbe, potem ko mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico (na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero tožnik zatrjuje, da je ni prejel), temveč je s tožbo uveljavljal neposredno varstvo pred sodiščem. Zato skladno z določbo 274. člena ZPP zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (to je uveljavljanja predhodnega varstva pri delodajalcu) sodno varstvo ni dopustno.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - zmožnost za delo - predhodno vprašanje
Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se slednja po zaključku bolniškega staleža, kljub temu da je bila za delo zmožna, na delo ni zglasila, niti ni imela za ta čas odobrenega letnega dopusta.
compensatio lucri cum damno - odstop od pogodbe – razveljavitev pogodbe - kupoprodajna pogodba – jamčevanje za napake – pravne napake – evikcija – razdor pogodbe – notifikacija napak
Ker je dajatveni zahtevek tožeče stranke kondikcijske narave, ne pa odškodninske, sodišče tudi ne more upoštevati morebitne koristi, ki jo je imela tožena stranka zaradi razdora pogodbe, tako, kot bi to lahko storilo v primeru odmere odškodnine zaradi kršitve pogodbenega temelja v smislu uporabe pravila
compensatio lucri cum damno
.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ugodilo oblikovalnemu zahtevku tožeče stranke za razdor pogodbe, saj je bila pogodba pravdnih strank razdrta že v trenutku toženčevega prejema odstopne izjave tožeče stranke. Zakonsko odstopno upravičenje kupca predstavlja namreč njegovo (enostransko) oblikovalno pravico, ki se realizira že z odstopno izjavo, učinkuje pa od trenutka prejema odstopne izjave s strani tožene stranke.
Škodo (tudi nepremoženjsko) mora (trditi in) dokazati (poleg ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti, razen krivde) tožnik. Ker odloči o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, verjetnost obstoja dejstev (v konkretnem primeru nastanka škode v škodnem dogodku) ne zadošča, temveč je potrebno prepričanje (to je taka skladnost trditev z dejstvi, o kateri ne dvomi noben razumen človek več).
priposestvovanje stvarne služnosti - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - odločanje na podlagi listinskih dokazov - postavitev električnega daljnovoda
Tožeča stranka je po pravnih prednikih od postavitve daljnovoda nepremičnine toženca v ta namen uporabljala in s tem omejevala lastninsko pravico toženca. Iz teh dejstev je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je v skladu s pravnimi pravili, ki so veljala pred uveljavitvijo SPZ in specialnih predpisov, ki urejajo danes služnosti v javno korist, priposestvovala služnost. Že ODZ je za takšne primere predvidel nepravilne oziroma navidezne služnosti v paragrafu 479.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.
Iz izvedeniškega mnenja in izpovedbe izvedenke izhaja, da ni moč predvideti trajanja potrebe obravnave staršev in starih staršev ter otroka. Sodišče je zato navedlo, da se bodo začeli vršiti stiki po uspešno zaključenem postopku terapevtske obravnave staršev, starih staršev in otroka, ko bo klinična psihologinja ocenila, da je prišlo do takega napredka in sodelovanja staršev in starih staršev, ki bodo omogočili samostojne stike.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 273.
začasna odredba - denarna terjatev - aktivno ravnanje
Slabo finančno stanje dolžnika ter s tem povezane slabše možnosti za izterjavo (morebitnega) v sporu prisojenega zneska, ne pomenijo, da dolžnik aktivno onemogoča izterjavo, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.