starostna pokojnina - delna pokojnina - odjava iz zavarovanj
Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pridobi pravico do delne pokojnine, če je v delovnem razmerju največ s polovico delovnega časa, pri čemer je pogoj za pridobitev pravice prenehanje obveznega zavarovanja na podlagi dotedanje polne zaposlitve v polnem delovnem času. Ta pogoj pri tožnici ni bil izpolnjen, ker do dneva dokončne odločbe toženke ni uveljavljala ustrezne spremembe zavarovanja.
pravična odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri določitvi denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti so pravno relevantna dejstva o obsegu trajnih posledic utrpelih poškodb v smislu zmanjšanja funkcionalnih sposobnosti poškodovanih delov telesa in s tem prizadetosti kvalitete oškodovančevega življenja ter posledičnega vpliva na porušenje njegovega notranjega ravnovesja oz. njegovo duševno doživljanje teh spremenjenih okoliščin.
Na družbi, v konkretnem primeru na toženi stranki, je dokazno breme za trditve o obstoju okoliščin, ki opravičujejo odločitev, da se bilančni dobiček ne deli.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 343, 343/4, 344, 344/1.
prodaja nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnin kupcu – procesna legitimacija za pritožbo
Procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu priznava ZPFFIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti pa procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
služnostna pravica – ustanovitev služnosti z zavezovalnim pravnim poslom – prodaja realnih deležev – priposestvovanje služnosti
V primeru, ko isti prodajalec proda dvema različnima kupcema dva realna dela dotlej nerazdeljene nepremičnine ter je tako opredeljen predmet prodaje usklajeno predviden v obeh prodajnih pogodbah, hkrati pa je prodajalčeva obveznost, da pred stvarnopravnim prenosom opravi parcelacijo, ni mogoče izključiti, da je dejanska zveznost med obema, oblično ločenima pogodbama prerasla tudi v pravno zveznost.
Dobra vera ne more biti a priori izključena zgolj zato, ker se izvrševalec stvarne pravice na podlagi zavezovalnega posla ni vknjižil.
Izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, je dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (darilno pogodbo).
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3, 273.
začasna odredba - denarna terjatev - aktivno ravnanje
Slabo finančno stanje dolžnika ter s tem povezane slabše možnosti za izterjavo (morebitnega) v sporu prisojenega zneska, ne pomenijo, da dolžnik aktivno onemogoča izterjavo, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve.
Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064116
ZPP člen 7, 212, 325,326, 335. ZMZPP člen 1,23,48,50,64.
mednarodna pristojnost – uporaba tujega prava - sklepčnost tožbe – pravočasna trditvena podlaga – dopolnilna sodba – predlog stranke - slamnati kupec
Ker gre v konkretnem primeru za spor, ki izvira iz pogodbenega razmerja in se nanaša na izpolnitev pogodbene obveznosti (izstavitev zemljiškoknjižne listine), razloga za izključitev pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni, ne glede na to, da sicer nepremičnina leži v Republiki Hrvaški.
Sodna praksa je ustaljena na stališču, da se kot pravočasen predlog za dopolnitev sodbe šteje tudi pritožba stranke, v kateri le-ta sodišču očita, da ni odločilo o celotnem ali vseh zahtevkih.
Sodišče dejstev, ki jih je ugotovilo, ko je izvajalo dokaze, pa niso bila zatrjevana, ne bi smelo vzeti za podlago svoje odločitve. Takšna kršitev, ki se ni odrazila v kateri od absolutnih bistvenih kršitev postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, je upoštevna takrat, ko lahko vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Res je sicer, da pritožnik ob uveljavljanju relativne kršitve določb ZPP nosi tudi breme dokazovanja verjetnosti njenega vpliva na rezultat sojenja oziroma breme argumentacije za sklepanje, da bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi ZPP odločilo drugače, vendar pa posebno prizadevanje za dokazovanje možnosti vpliva kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe ni potrebno tedaj, ko je kvaren vpliv očiten.
Nevarno mesto je pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru, upoštevajoč vse okoliščine primera, vsebinsko napolni sodišče. Ali gre za nevarno mesto, ki bi ga bilo potrebno ustrezno označiti in zavarovati, je upoštevajoč trditve tožnika potrebno presojati ne zgolj glede na ureditev terena izven smučišča, na katerega je tožnik padel, pač pa tudi glede na celotno ureditev smučišča, predvsem opozorila in zaščito, ki bi omogočila tožniku ustrezno seznanitev s potekom proge.
Ugovor toženk, da v obratovalnem dovoljenju mesto padca ni navedeno kot nevarno mesto, lahko predstavlja le enega izmed dokazov, ki jih sodišče presoja skupaj z ostalimi.
Pravna zmota prvi toženki ne more iti v korist, saj bi kljub vsebini obratovalnega dovoljenja, progo morala urediti tako, kot to od nje zahteva zakon in skrbnost, ki se pričakuje od strokovnjaka.
identifikacijski znak nepremičnine – pritožbene novote
Pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi.
Zgolj dejstvo, da toženec nima dohodkov in da ima na premoženju (nepremičnini) vpisano hipoteko, ne izkazuje njegovega aktivnega ravnanja, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
ZFPPIPP člen 104, 104/4, 104/5, 104/6, 118, 118-2.
nagrada stečajnega upravitelja – razrešitev stečajnega upravitelja – pravica do dela nagrade – odmera nagrade razrešenemu upravitelju
Iz dejstva, da je bilo stečajnemu upravitelju odvzeto dovoljenje za opravljanje njegove funkcije, še ni mogoče sklepati, da je bil upravitelj razrešen zaradi kršitve svojih obveznosti, ampak iz drugih razlogov na njegovi strani.
Odmera nagrade razrešenemu upravitelju bo možna šele po odmeri pavšalnega nadomestila za prevzem poslov novemu upravitelju.
odškodninska odgovornost - protipravnost - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - izvolitev v naziv
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki je bila podana tožnici pred zaključkom habilitacijskega postopka, ko je še imela potrebno izvolitev v naziv docentke, ni bila zakonita. Kljub temu pa ni mogoče šteti, da je podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
vknjižba lastninske pravice – udeleženec v postopku – dovoljenost ugovora - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije – namembnost zemljišč
V ponovljenem odločanju se bo moralo sodišče prve stopnje najprej opredeliti do namembnosti sporne parcele in do tega, ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije udeleženec zemljiškoknjižnega postopka v smislu 132. člena ZZK-1. Če bo zaključilo, da Sklad ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, zaradi česar pravice do vložitve ugovora nima, bo moralo ugovor kot nedovoljen zavreči, v nasprotnem primeru pa o njem vsebinsko odločiti.