upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora – poslovne knjige insolventnega dolžnika
ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.
ZFPPIPP člen 57, 121, 121/1, 343, 343/4, 344, 344/1.
prodaja nepremičnine – sklep o izročitvi nepremičnin kupcu – procesna legitimacija za pritožbo
Procesno legitimacijo za pritožbo zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu priznava ZPFFIPP v prvem odstavku 344. člena le upnikom. Ti pa procesno legitimacijo v glavnem insolvenčnem postopku pridobijo s pravočasno prijavo terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067774
ZPP člen 274. ZZNPOB člen 42, 42/1, 42/2.
izpodbijanje očetovstva – postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo
Iz tožničinih navedb in predloženih listin izhaja, da je bil mladoletni M. spočet s postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo ter da sta tožnica in prvi toženec podala privolitev za navedeni postopek oploditve. Prvi toženec zato velja za očeta drugega toženca, pri čemer pa njegovega očetovstva glede na doslej povedano ni dovoljeno izpodbijati. Vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe v tej pravdi zato ni aktualno. Ker tožba ni dovoljena, jo je prvo sodišče pravilno zavrglo.
delna sodba – navadna sospornika – umik tožbe – prekoračitev zahtevka - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških
Ker sodišče prve stopnje z delno sodbo ni odločilo o vseh zahtevkih oziroma ni odločilo o delu zahtevka, o katerem bi moralo odločiti, bi lahko stranka (tožnica) v petnajstih dneh od prejema delne sodbe predlagala pravdnemu sodišču, da sodbo dopolni. V nasprotnem primeru namreč – če stranka tega ne stori, sodna praksa tožbo v delu, ki se nanaša na zahtevke ali na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, šteje za umaknjeno.
koprodukcijska pogodba – delitev koristi – družbena pogodba – tv oddaja
Predmet pogodbe je bila koprodukcija TV oddaje in je vključevala zakup licence in produkcijo ter predvajanje na televiziji za 260 oddaj v časovnem obdobju od 26. februarja 2001 do 25. februarja 2002. Pritožbeno sodišče po presoji pravne narave pogodbe ugotavlja, da ta vsebuje elemente družbene pogodbe.
Po 2. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso ne spadajo zneski v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ob zgoraj ugotovljeni preživninski obveznosti stečajnega dolžnika tudi do njegove žene, je torej pri izvzetju iz stečajne mase treba upoštevati tudi znesek v višini, ki jo za dodelitev denarne socialne pomoči zanjo določa Zakon o socialnem varstvu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
ZDR člen 75, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. ZJU člen 24, 25, 25/1, 39, 39/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - odjava iz zavarovanj
V konkretnem primeru tožnik (zaposlen kot javni uslužbenec - policist) ni vložil pritožbe, potem ko mu je tožena stranka zaključila delovno knjižico (na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero tožnik zatrjuje, da je ni prejel), temveč je s tožbo uveljavljal neposredno varstvo pred sodiščem. Zato skladno z določbo 274. člena ZPP zaradi pomanjkanja procesne predpostavke (to je uveljavljanja predhodnega varstva pri delodajalcu) sodno varstvo ni dopustno.
čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - osnovna plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - nadurno delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - odškodnina za neizrabljen letni dopust
Dogovor v pogodbi o zaposlitvi za neto določen znesek osnovne plače ni v nasprotju z veljavno zakonodajo, tožena stranka pa je dolžna tako dogovorjeni znesek izplačati skupaj z dodatki, do katerih je tožnik upravičen po kolektivni pogodbi.
Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.
odškodninska odgovornost - spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Četudi v času, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, še ni veljala določba 6.a člena ZDR o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi spolnega nadlegovanja, ki ga je bila tožnica deležna s strani nadrejenega delavca, utemeljen na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065246
ZOR člen 16, 154, 154/1, 170, 170/1. ZPP člen 7, 212, 254, 254/3. OZ člen 10.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi civilnega delikta - protipravno ravnanje - medicinska napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
Vzročnost v obravnavanem primeru ni očitna („naravna“), pač pa pravna, saj gre za očitek opustitve ravnanja, kakršnega naj bi od strokovnjaka terjale okoliščine. Zato je ni mogoče spregledati in nadomestiti z golo ugotovitvijo o časovnem zaporedju dogodkov. Sodišče bi moralo ugotoviti (to dokazno breme pa je na tožniku), da je ravnanje toženčevih zdravnikov povečalo verjetnost njegove škode, ki mu je nastala (izguba presajene ledvice in vsa škoda, ki jo s tem v zvezi ustrezno opredeljuje). Pri tem je treba vzročnost analizirati prospektivno, namreč upoštevati verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, ne le v teh, ki so se dejansko zgodile. Upoštevati je treba mejni prag zadostne verjetnosti, in sicer 50 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059702
ZPP člen 137, 243. ZOR člen 154.
vročanje – vabilo na pregled s strani izvedenca – dokazovanje z izvedencem – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka – izključitev javnosti iz glavne obravnave
ZPP ne določa posebnih pravil v primeru, ko postavljeni sodni izvedenec vabi pravdno stranko na pregled. Tako tudi ne terja vabljenja na pregled preko strankinega pooblaščenca.
Podatki, objavljeni na spletni strani (v konkretnem primeru Wikipedija), ne morejo nadomestiti mnenja predlaganega sodnega izvedenca.
Kot osebno skrivnost lahko kvalificiramo samo najbolj občutljive podatke iz intimne sfere posameznika, ki praviloma niso dostopni tretjim osebam in so po splošnem prepričanju take narave, da tretje osebe vanje ne morejo in ne smejo imeti vpogleda. Sodišče mora zato v vsakem primeru pretehtati, kateri izmed dveh nasprotujočih si interesov (interes posameznika, da se ne razkrije podatek iz njegove osebne sfere, in zanimanje javnosti na drugi strani) ima prednost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Toženec se je skladno s svojo poslovno politiko iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odločil, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljal tožnik, razporedi med ostale zaposlene. Na podlagi takšne odločitve je tožniku utemeljeno podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker tožnica ni dokazala opravičljive zmote in tudi ne, da je sodno poravnavo sklenila pod prisilo, niso podani razlogi za razveljavitev sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062688
OZ člen 1013, 1019.
kršitev leasing pogodbe – odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe – poroštvo – obličnost poroštvene izjave
Odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja novo, samostojno terjatev tožeče stranke kot leasingodajalca, ki ima drugačno podlago od dogovorjene pogodbene obveznosti, zaradi česar ob odsotnosti izrecne pisne izjave poroka, da prevzema obveznost tudi za njeno plačilo, ni mogoče šteti, da takšna obveznost izhaja že iz dejstva, da se je tožena stranka kot porok zavezala za plačilo obrokov leasinga kot pogodbeno dogovorjene izpolnitve glavnega dolžnika. Podlaga za nastanek odškodninske obveznosti namreč ni pogodba, temveč zakon, ki določa pravico povračila škode v primeru kršitve pogodbe.
zavrženje pravnega sredstva – napoved pritožbe – predložitev pooblastila ob napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je določbo 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, zmotno razširilo tudi na napoved pritožbe. Napoved pritožbe ni pravno sredstvo, pač pa vloga v postopku, ki jo mora podati pravdna stranka zato, da si zagotovi pravico do pravnega sredstva - pritožbe zoper sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059705
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – stroški za izvedensko mnenje – uspeh v pravdi
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi udarnine palca levega stopala in zvin sklepa med prvo stopalno kostjo in osnovno prstno kostjo levega palca.
Prvostopno sodišče bi moralo priznati celotne stroške izdelave izvedenskega mnenja ne glede na dosežen uspeh v pravdi. Ti stroški bi v enakem znesku nastali v vsakem primeru, torej tudi, če bi tožnik v celoti uspel s tožbenim zahtevkom, kar pomeni, da so neodvisni od tega, v kakšni višini je bilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode ugodeno.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2, 47/3. ZRSin člen 9, 9/1, 9/3.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom in kolektivno pogodbo - procesna legitimacija - predlagatelj - skupinski interes - sindikat - reprezentativnost
Tudi v kolektivnem delovnem sporu o skladnosti splošnih aktov delodajalca z zakonom in kolektivnimi pogodbami se pravno upravičenje (procesna legitimacija) presoja na podlagi 47. člena ZDSS-1, kar pomeni, da morajo združenja in skupine delavcev, ki niso stranke kolektivne pogodbe, izkazati, da kolektivna pogodba za njih velja in da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Trije bivši delavci nasprotnega udeleženca z zatrjevanjem, da bodo v primeru morebitnega uspeha v kolektivnem delovnem sporu lahko predlagali obnovo njihovih individualnih delovnih sporov, v katerih se je presojala zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, takšnega interesa ne uveljavljajo, ampak izkazujejo le svoj individualni interes.