redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - neutemeljeni odpovedni razlogi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, je zakonita, saj je pri tožencu prenehala potreba po opravljanju dela iz njene pogodbe o zaposlitvi. Odpoved ni bila posledica razveznega postopka med strankama, ampak dejstva, da je toženec tožničino delovno mesto ukinil in njene delovne naloge prenesel na preostale zaposlene.
Po 2. točki tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso ne spadajo zneski v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo mora po zakonu preživljati dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči. Ob zgoraj ugotovljeni preživninski obveznosti stečajnega dolžnika tudi do njegove žene, je torej pri izvzetju iz stečajne mase treba upoštevati tudi znesek v višini, ki jo za dodelitev denarne socialne pomoči zanjo določa Zakon o socialnem varstvu.
compensatio lucri cum damno - odstop od pogodbe – razveljavitev pogodbe - kupoprodajna pogodba – jamčevanje za napake – pravne napake – evikcija – razdor pogodbe – notifikacija napak
Ker je dajatveni zahtevek tožeče stranke kondikcijske narave, ne pa odškodninske, sodišče tudi ne more upoštevati morebitne koristi, ki jo je imela tožena stranka zaradi razdora pogodbe, tako, kot bi to lahko storilo v primeru odmere odškodnine zaradi kršitve pogodbenega temelja v smislu uporabe pravila
compensatio lucri cum damno
.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno ugodilo oblikovalnemu zahtevku tožeče stranke za razdor pogodbe, saj je bila pogodba pravdnih strank razdrta že v trenutku toženčevega prejema odstopne izjave tožeče stranke. Zakonsko odstopno upravičenje kupca predstavlja namreč njegovo (enostransko) oblikovalno pravico, ki se realizira že z odstopno izjavo, učinkuje pa od trenutka prejema odstopne izjave s strani tožene stranke.
Izbira načina prevoza, ki ga je z naročilom pridobila tožeča stranka, se presoja upoštevaje pravila OZ o potrebnem skrbnem ravnanju osebe pri izpolnitvi obveznosti iz njene poklicne dejavnosti. Skrbnost, ki se zahteva od tožeče stranke iz njene poklicne dejavnosti, v okviru katere je sprejela naročilo tožene stranke, ji je narekovala takšno ravnanje pri izbiri načina prevoza, ki naročniku ne bi povzročilo nepotrebnih stroškov.
odškodninska odgovornost - spolno nadlegovanje na delovnem mestu
Četudi v času, ko je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki, še ni veljala določba 6.a člena ZDR o prepovedi spolnega in drugega nadlegovanja na delovnem mestu, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi spolnega nadlegovanja, ki ga je bila tožnica deležna s strani nadrejenega delavca, utemeljen na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0065246
ZOR člen 16, 154, 154/1, 170, 170/1. ZPP člen 7, 212, 254, 254/3. OZ člen 10.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - elementi civilnega delikta - protipravno ravnanje - medicinska napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - vzročna zveza - povračilo škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - dokazi in dokazovanje - trditveno in dokazno breme - izvedenec - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
Vzročnost v obravnavanem primeru ni očitna („naravna“), pač pa pravna, saj gre za očitek opustitve ravnanja, kakršnega naj bi od strokovnjaka terjale okoliščine. Zato je ni mogoče spregledati in nadomestiti z golo ugotovitvijo o časovnem zaporedju dogodkov. Sodišče bi moralo ugotoviti (to dokazno breme pa je na tožniku), da je ravnanje toženčevih zdravnikov povečalo verjetnost njegove škode, ki mu je nastala (izguba presajene ledvice in vsa škoda, ki jo s tem v zvezi ustrezno opredeljuje). Pri tem je treba vzročnost analizirati prospektivno, namreč upoštevati verjetnost, ali bi do škodnega dogodka prišlo tudi v drugačnih okoliščinah, ne le v teh, ki so se dejansko zgodile. Upoštevati je treba mejni prag zadostne verjetnosti, in sicer 50 %.
vezanost na kazensko obsodilno sodbo – primerna višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je glede na to, da tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, v skladu z določbo 14. člena ZPP pravilno upoštevalo, da je na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi – podpis zakonitega zastopnika
Določba 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne nanaša na vse postopke z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le na pritožbeni postopek. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi torej uporaba določil 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 2. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZOdvT tarifna številka 6007.
stroški stečajnega upravitelja - potni stroški - davek na dodano vrednost na plačilo potnih stroškov stečajnega upravitelja
Potni stroški, ki so predmet izpodbijanega sklepa, so upravitelju nastali pri opravljanju storitev, ki jih ima v tem postopku kot upravitelj. Davčna osnova pa vključuje vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je izvajalec (upravitelj) prejel.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti
Do prehoda podjetja iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Dejstvo, da je tožena stranka potrebovala delo tožnice v spremenjenem delovnem času (ne več od 8.00 dalje, ampak od 6.30 dalje) predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (skupaj s katero je tožena stranka tožnici podala ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZVZD člen 5.
vzročna zveza - krivdna odgovornost - izvedensko mnenje - odškodninska odgovornost - poklicna bolezen - nepremoženjska škoda - sodni izvedenec - varno delo
Tožena stranka je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi zastrupitve s svincem, saj kljub seznanjenosti z dejstvom, da je koncentracija svinca v prahu v brusilnicah prekomerna, delavcem ni zagotovila uporabe zaščitnih mask oziroma respiratorjev (o tem tudi delavcev ni obveščala) , niti ni uredila lokalnega odsesavanja brusilnih strojev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067782
OZ člen 122.
pogodba – prenos pogodbe – razlaga pogodbe – razlaga pogodbenih določil – prenos pogodbe na tretjega
Predmet spora v obravnavani zadevi je predvsem vsebina določbe 3. člena Pogodbe, ki določa, da ''…družbenika odstopita tožniku okvirno 1/3 posla po pogodbi 05-PR/2004…''. Takšen zapis v pogodbi po presoji pritožbenega sodišča ustreza definiciji prenosa pogodbe. Vsaka stranka dvostranske pogodbe lahko prenese pogodbo na tretjega, s čemer ta postane imetnik njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka.
ZPP člen 82, 82/1, 108, 142, 142/4, 143, 143/2, 146.
solastnina - delitev solastnine – udeleženci postopka za delitev solastne stvari – nujno sosporništvo – nujni sosporniki – neznani naslov – vročanje pisanj - začasni zastopnik – fikcija vročitve
Ker predlagateljica v roku 30 dni (po pozivu sodišča v skladu z drugim odstavkom 108. člena ZPP) sodišču ni sporočila drugega naslova nasprotnega udeleženca, je sodišče skladno s pooblastili iz petega odstavka 108. člena ZPP predlog zavrglo. V predmetni zadevi gre namreč za vprašanje delitve solastnine, torej so po naravi stvari udeleženci nujni sosporniki in gre za procesno nujnost, da v postopku sodelujejo vsi izmed njih. Fikcije vročitve prihaja v poštev le v primeru znanega prebivališča naslovnika, ki pisanja ne prevzame.
Začasnega zastopnika sodišče ne postavi po uradni dolžnosti, temveč vselej le na predlog.
ZD člen 163, 221. ZPP člen 328, 328/1, 332. ZZK-1 člen 150, 150/1.
dopolnilni sklep o dedovanju – sklep o popravi
Glede na to, da v času izdaje dopolnilnega sklepa v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah solastninska pravica ni bila več vpisana na zapustnico, sodišče ni imelo podlage za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju glede solastnega deleža zapustnice na navedeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
Izjava dediča v zapuščinskem postopku, da odstopa svoj dedni delež sodediču, je dedna izjava v smislu 138. člena ZD v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine, v preostalem delu gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel (darilno pogodbo).