upniški odbor – člani upniškega odbora – imenovanje članov upniškega odbora – poslovne knjige insolventnega dolžnika
ZFPPIPP sodišču ne nalaga, da bi se pri imenovanju članov upniškega odbora moralo ukvarjati z vprašanjem pravilnosti vodenja poslovnih knjig stečajnega dolžnika. In ker upnikove terjatve v dolžnikovih poslovnih knjigah ni, niso odločilnega pomena njegove trditve, da ima do stečajnega dolžnika terjatev v taki višini, da sodi med upnike z najvišjimi terjatvami in bi kot tak moral biti imenovan v upniški odbor.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo že iz razloga, ker tožeča stranka ni dokazala, kateri upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju kot tožena stranka, so bili neenako obravnavani, pri čemer se do izkazanosti pogojev izpodbojnosti sploh ni opredelilo.
Ker tožnica ni dokazala opravičljive zmote in tudi ne, da je sodno poravnavo sklenila pod prisilo, niso podani razlogi za razveljavitev sodne poravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062688
OZ člen 1013, 1019.
kršitev leasing pogodbe – odškodnina za premoženjsko škodo – odgovornost poroka za premoženjsko škodo iz kršitve leasing pogodbe – poroštvo – obličnost poroštvene izjave
Odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja novo, samostojno terjatev tožeče stranke kot leasingodajalca, ki ima drugačno podlago od dogovorjene pogodbene obveznosti, zaradi česar ob odsotnosti izrecne pisne izjave poroka, da prevzema obveznost tudi za njeno plačilo, ni mogoče šteti, da takšna obveznost izhaja že iz dejstva, da se je tožena stranka kot porok zavezala za plačilo obrokov leasinga kot pogodbeno dogovorjene izpolnitve glavnega dolžnika. Podlaga za nastanek odškodninske obveznosti namreč ni pogodba, temveč zakon, ki določa pravico povračila škode v primeru kršitve pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059695
ZKZ člen 19, 22, 22/1, 23, 23-3. ZPP člen 199, 199/1.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe s strani predkupnega upravičenca - čas sklenitve prodajne pogodbe - zavrnitev prodaje - prekluzivni rok - odložni pogoj - naknadna odobritev pravnega posla - tožba na sklenitev pogodbe - udeležba intervenienta - intervencijski interes
Ugoditev tožbenemu zahtevku v predmetni pravdi bi pomenilo oviro za tožbeni zahtevek stranskega intervenienta v drugi pravdi na sklenitev kupoprodajne pogodbe za predmetna zemljišča iz naslova predpogodbe. Zato je izkazan njegov stranski intervencijski interes v tej pravdi.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sicer sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe. Vendar pa je za veljavnost takšne pogodbe določena naknadna odobritev pristojne upravne enotes in je zato pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem te odobritve. Če je torej stranski intervenient izgubil pravico do veljavne sklenitve pogodbe za zemljišča, ki so predmet te pravde, je do sklenitve ustrezne pogodbe upravičen tožnik.
depozit v podružnicah Ljubljanske banke v republikah nekdanje Jugoslavije – status filiale Zagreb – odgovornost osnovne družbe za obveznosti podružnice – odgovornost države za dolg banke – bančni denarni depozit – subjekti depozitnega razmerja – ne ultra alterum tantum pri bančnih depozitih
Že samo zato, ker je bila zagrebška bančna enota vpisana v sodni register kot podružnica tožene stranke, velja, da je tožena stranka kot osnovna družba (najmanj tedaj) odgovarjala za njene obveznosti. Kolikor po ustanovitvi in pravni registraciji podružnice slednja in tožena stranka svojih materialnih tokov nista uravnavali tako, kot je nalagal pravni red, to na razmerja do tretjih ne more in ne sme vplivati.
Pravna podlaga tožbenega zahtevka je pogodba o bančnem denarnem depozitu. Stranki pogodbenega razmerja sta deponent (varčevalec) in depozitar (banka). Država ni stranka pogodbenega razmerja.
Pravilo iz 1040. člena ZOR se nanaša na vprašanje kraja vplačil in izplačil. Nanaša se torej na vprašanja načina izpolnitve, ne pa na vprašanje, kdo so subjekti pravnega razmerja.
Zaradi specifike pravnega posla bančnih vlog, bančnih depozitov in podobno je specifična tudi uporaba pravila ne ultra alterum tantum v teh zadevah. Ker gre za pogodbeno razmerje trajanja, v katerem banka sproti pripisuje obresti h glavnici na računu njegovega imetnika, v primeru teh obresti ne gre za zapadle, a neplačane obresti. Ker ta pogoj ni izpolnjen, načeloma tudi ni mogoče uporabiti pravila ne ultra alterum tantum, ki se navezuje na pogoj zapadlih, a neplačanih obresti. Vendar pa se ta položaj spremeni, ko banka neha izpolnjevati svoje pogodbene obresti, ko torej pride do kršitve pogodbe.
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič. Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - nepopoln ugovor zoper sklep o izvršbi – podpis zakonitega zastopnika
Določba 336. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se ne nanaša na vse postopke z rednimi pravnimi sredstvi, temveč le na pritožbeni postopek. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi torej uporaba določil 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ni izključena.
Sedmi odstavek novega 125.a člena ZZK-1 določa, da mora vlagatelj vloge plačati sodno takso v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke navedene v nalogu. Če sodne takse v tem roku ne plača, se šteje, da je vlogo umaknil.
umik tožbe – privolitev tožene stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Sodišče tožencema ni posredovalo vloge tožeče stranke, s katero je bila tožba umaknjena, v izjasnitev, temveč je domnevalo, da toženca privolita v ustavitev postopka že zato, ker naj bi bila njuna terjatev do tožeče stranke poravnana. S tem pa je tožencema odvzelo možnost vplivanja na nadaljnji tek postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 178/4, 179, 179/1. ZPP člen 153, 153/3, 366.
cenitev nepremičnine
Dolžnik pa ima na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 8 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnine
ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč – rok za sprejem ponudbe – prepozen sprejem ponudbe
Določbe ZKZ o prometu s kmetijskimi zemljišči so kogentne narave. Mednje spada tudi določitev roka za sprejem ponudbe, ki znaša 30 dni od dneva, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča objavljena na oglasni deski.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021239
URS člen 20, 35, 37, 38. KZ-1 člen 37, 37/1, 37/2, 39, 56/1, 116, 116-4. ZEkom člen 103, 103/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 219, 219.a/2, 273, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 377, 377/4, 378, 378/4, 383, 392, 392/1, 392/7.
pripor - ponovitvena nevarnost – napeljevanje - umor iz koristoljubnosti - nedovoljen dokaz - prekoračenje obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek
Diskontinuiteta posameznikovega procesnega položaja ima za posledico presojo tistih pogojev, ki določajo novi položaj, znotraj katerega je bila izpovedba dana, drugih pa le, če so na to izpovedbo kakorkoli negativno vplivale.
ZPP člen 19, 30, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 482. ZFPPIPP člen 7, 7/7.
spor o pristojnosti – gospodarski spor - odvetnik kot pravdna stranka - spor iz opravljanja odvetnikove dejavnosti
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne kot odvetniške družbe), ne sodijo v krog subjektov, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. Kljub številnim podobnostim s podjetniki iz 6. odstavka 3. člena ZGD odvetniki niso podjetniki, ampak zasebniki, kot je to tudi izrecno navedeno v 7. odstavku 7. člena ZFPPIPP. Glede na to Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, ni pristojno za sojenje.
Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
ZIZ člen 15, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 366, 337, 337/1.
cenitev nepremičnine
Drugi dolžnik in tretja dolžnica nimata interesa, da se njuna nepremičnina oceni nižje, kot jo je ocenil v postopku angažiran sodni cenilec, ker v tem primeru s prodajo upnik ne bi bil poplačan in bi moral preostanek dolga terjati z drugimi izvršilnimi sredstvi od dolžnikov.
opravljanje dolžnosti po nalogu delodajalca – ukrepanje policista izven delovnega časa – kritje poškodbe z zavarovalno polico
V dodatnih pogojih je določeno, da so z zavarovanjem kriti primeri, ko delavec ravna po nalogu delodajalca izven delovnega mesta. Tožnikov delodajalec je dejansko država in država je v ZPol naložila policistom določeno ravnanje. Tožnik je izven delovnega mesta ravnal po pooblastilu iz 4. odstavka 30. člena ZPol, torej po nalogu delodajalca. Poškodba, ki jo je pri tem utrpel, je krita z zavarovalno pogodbo.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/5, 270, 272/1, 272/2, 272/2(1), 272/2(2). ZPP člen 190. OZ člen 255, 255/2, 256.
zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – pritožbeni razlogi – izpodbijanje pravnih dejanj – odtujitev stvari med pravdo
Tožena stranka ne more s pritožbo (ponovno) izpodbijati sklepa o izdaji začasne odredbe oziroma navajati novih ugovornih razlogov, ki jih ni navajala v ugovoru zoper izdano začasno odredbo, saj bi s tem prišlo do nedovoljenega podvajanja pravnih sredstev.
odškodnina - užitje droge v času prestajanja kazni v zaporu - dolžnost paznikov skrbeti za varnost obsojencev - objektivna odgovornost - subjektivna odgovornost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni razlogov za objektivno odgovornost tožene stranke, saj prestajanje kazni zapornika v zaporih gotovo ne predstavlja obeležja povečane nevarnosti.