izvršba na izročitev otroka - izvršilni naslov – načelo formalne legalitete - neposredna izročitev – predodelitev otroka - korist otroka – krivda za neizročitev otroka
V primeru, kadar je v izvršilnem postopku izdan sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodne odločbe kot izvršilnega naslova, sklep o dovolitvi takšne izvršbe postane izvršljiv takoj, ko je izdan. Izvršba se praviloma začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (prvi odstavek 46. člena ZIZ), kot rečeno po upnici predlagana izvršba, po kateri mora dolžnik izročiti upnici mladoletnega roka, ni nikakršna izjema.
Ker je tožnica tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi postavila pred pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, torej pred zapadlostjo pogodbene kazni v plačilo in pred nastankom zamude dolžnika, je treba šteti, da je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od dneva pravnomočne odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je šele od takrat dalje upravičena do zakonskih zamudnih obresti, ne pa že od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izvršba na izročitev otroka – sprememba izvršilnega sredstva – izvršba s posredno izročitvijo – izvršba z neposredno izročitvijo – opravljena dejanja izvršbe pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - izvršiteljevi stroški – priglašen stroški - potrebni stroški izvršbe
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upničinega predloga ugodilo spremembi izvršilnega sredstva tako, da je ti. izvršbo s posredno izročitvijo (238.č in d ZIZ) spremenilo v izvršbo z neposredno izročitvijo (238.e člen ZIZ) s sklepom dne 24. 2. 2011, izvršitelj pa je na podlagi izdanega sklepa pristopil k opravi izvršbe (4. 3. 2011), ni dvoma o potrebnosti nastanka izvršiteljevih stroškov nastalih zaradi oprave neposrednih dejanj izvršbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pritožbena novota - sodna razveza
Tožena stranka tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita, saj niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici zagovor omogočila.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/1-3. ZGD-1 člen 505, 515, 515/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - poslovodja
Razrešitev poslovodje (direktorja) s strani skupščine družbenikov (ali edinega družbenika) pomeni, da tak delavec (direktor) ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga mu tožena stranka lahko (ob ugotovitvi, da zanj ne razpolaga z drugim ustreznim delom) utemeljeno poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Disciplinski ukrep denarne kazni zaradi zamujanja na delo je zakonit, saj ni pravilno stališče tožnika, da mu ni mogoče očitati zamude pri prihodu na delo, ker tožena stranka nove razporeditve delovnega časa ni sprejela v soglasju s sindikatom.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4, 101. ZS člen 83, 83/3.
vročanje pisanj – sodne počitnice – tek roka – rok za prevzem pošiljke – pravočasnost pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Praviloma se v času sodnih počitnic sodna pisanja ne vročajo, vendar če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice. Zato storilcu, ki mu je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vročen na podlagi fikcije, ki je nastopila po izteku sodnih počitnic, ni bila kršena nobena pravica in je imel na voljo zadosten čas za vložitev pritožbe.
Predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen po tem, ko je že bilo odločeno s sklepom o zavrženju prepozno vložene pritožbe, ni mogoče ugoditi.
Posledice pomanjkljive organizacije in sprejema sodnih pošiljk v primeru, ko sta na istem naslovu dve pravni osebi, trpi pravdna stranka sama. Zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je bila vročitev (napačno) opravljena osebi, zaposleni pri drugi pravni osebi na istem naslovu. Tožba je bila kljub temu pravilno vročena v odgovor na naslovu, ki je za pravdno (toženo) stranko vpisan v sodni register. S tem je bil izpolnjen eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe.
ZIZ člen 15, 44, 44.a, 44.a/3, 44.a/9, 238, 238.e, 238.b, 290. ZPP člen 165, 165/1, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 365, 365-3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 130.
izvršba na izročitev otroka – neposredna izročitev – neuspel odvzem - rok za ponovno opravo izvršilnega dejanja odvzema otroka - odstavitev izvršitelja - kršitev načela kontradiktornosti
Pravilnik v četrtem odstavku 130. člena izrecno določa, da mora izvršitelj, ko ugotovi, da otroka ni na kraju, kjer naj bi opravil njegov odvzem, takoj poskušati ugotoviti, kje bi otrok lahko bil in tam opraviti odvzem, sicer pa v primeru, da tega ne more takoj ugotoviti, čimprej opraviti ponovne poizvedbe in določiti nov čas in kraj odvzema otroka. Ker rok ni časovno omejen, je potrebno v vsakem posameznem konkretnem primeru ugotoviti, ali je bil ta rok spoštovan ali ne, vse pa v okviru pravnega standarda.
ZObr člen 49, 100.a. ZJU člen 53. ZDDO člen 65. ZSPJS člen 49.a, 49.b, 49.c. ZSSloV člen 49, 95.
javni uslužbenec - vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - plača - prevedba - sodno varstvo - dokončna odločba
Tožnik (vojak) je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 10 let, še pred potekom veljavnosti te pogodbe pa je sklenil še pogodbo o zaposlitvi za določen čas 5 let. Ker sta bili obe pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni na podlagi ZObr, ki je specialni predpis, se zadnja pogodba o zaposlitvi z iztekom tega časa ni mogla spremeniti v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, čeprav je tožnik po izteku časa, za katerega je bila sklenjena, še vedno ostal na delu. Posledično tožnik ob uveljavitvi ZSSloV s toženo stranko ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Ker nato ponujene pogodbe o zaposlitvi za vojaka ni podpisal, mu je tožena stranka zakonito izdala sklep, ki je skupaj s pogodbo o zaposlitvi nadomestil nepodpisano pogodbo o zaposlitvi.
Vložnik je na ZPIZ Slovenije poslal vlogo, ki je bila nato posredovana sodišču. Sodišče je s sklepom vložniku naložilo, da vlogo, v kolikor zahteva sodno varstvo, označi kot tožbo in jo dopolni, tako da navede toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, navede razloge, zaradi katerih izpodbija dokončno odločbo ter opredeli tožbeni zahtevek. Dopolnjeno vlogo, prevedeno v slovenščino, naj predloži sodišču v roku 30 dni. Ker vložnik ni ravnal skladno s tem sklepom, v katerem je bil tudi opozorjen na možnost brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
tožba - rok za vložitev tožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se do navedb tožene stranke, da je tožba vložena prepozno, ni opredelilo. Zaradi tega ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih), in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – ugovorni razlogi – ničnost notarskega zapisa – načelo formalne legalitete
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče prve stopnje v skladu z načelom formalne legalitete vezano, zato ugovorno zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga v tem izvršilnem postopku.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor
Tožnik se je zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi udeležil osebno, poleg tega je bil pri zagovoru prisoten tudi njegov pooblaščenec. Zagovor je podal ustno in pisno. Njegova pravica do obrambe tako ni bila kršena.
sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
pravdni stroški – denarni zahtevki – uspeh v postopku
Denarni odškodninski zahtevki, o katerih je bilo odločeno tudi v tej pravdi, predstavljajo dajatvene denarne zahtevke, pri čemer ima vsak dajatveni zahtevek, torej ne le odškodninski, tudi svojo podlago oziroma „temelj“, zato ni razlogov za ločeno vrednotenje uspeha na uspeh po temelju in na uspeh po višini prav v pravdah zaradi plačila odškodnine.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
ZDSS-1 člen 5. ZSL člen 33.a, 34.a. ZFDO člen 2, 2/2, 13, 13/2.
stvarna pristojnost - nepoklicni župan - plačilo za delo
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.