ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 171, 179. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - bistvena kršitev določb postopka
Glede na to, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo, da je za nastalo škodo odgovorna vsaka izmed strank v višini 50 %, nato pa je toženki naložilo v plačilo celoten znesek priznane odškodnine (kot da je v celoti odgovorna za škodo), je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe oz. absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je delo opravljal tudi na območju Ljubljane, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, tako da se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ne bi smelo izreči za krajevno nepristojno. Pri tem ni odločilno, na katerem območju je tožena stranka opravljala večino del.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/6, 89, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - dokazno breme - diskriminacija - zavrnitev dokazov - rok za podajo odpovedi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožnici, je zakonita, saj je tožena stranka v sodnem postopku dokazala, da tožnice ni diskriminirala zaradi zdravstvenega stanja in da tudi odpovedi ni podala iz tega razloga, ampak zaradi zaprtja ene izmed poslovalnic, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice.
Ker je tožnica tožbeni zahtevek za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi postavila pred pravnomočno odločitvijo v sporu, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi, torej pred zapadlostjo pogodbene kazni v plačilo in pred nastankom zamude dolžnika, je treba šteti, da je tožena stranka v zamudi s plačilom šele od dneva pravnomočne odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je šele od takrat dalje upravičena do zakonskih zamudnih obresti, ne pa že od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZPP člen 7, 7/1.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - diskriminacija - sklepčnost tožbe - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode
Iz navedb v tožbi izhaja, da naj bi bilo nedopustno ravnanje (protipravnost) v tem, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi starosti, zdravstvenega stanja, narodnosti, itd. Ker ni nič navedeno še o preostalih predpostavkah, ki morajo biti kumulativno podane za obstoj odškodninske odgovornosti (da je v zvezi z ravnanjem tožene stranke nastala pravno priznana škoda, da med ravnanjem tožene stranke in škodo obstaja vzročna zveza, da je tožena stranka za škodo odgovorna), tožba ni sklepčna, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
izvršba na izročitev otroka - ugovor zoper sklep o izvršbi – obrazložitev ugovora – laičen ugovor – poziv na dopolnitev ugovora - vsebinska dopolnitev ugovora po izteku roka – načelo formalne legalitete – vezanost na pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo – odlog izvršbe – razlogi za odlog izvršbe
Uporaba 108. člena ZPP (na kar se sklicuje pritožba) pride v poštev v primeru formalnih, ne pa vsebinskih pomanjkljivosti vloge (ugovora), tj. dejanske podlage vloge, ki pogojuje odločitev o njeni utemeljenosti. Vsebinsko razširjanje pravnega sredstva (v našem primeru ugovora) po izteku roka za njegovo vložitev (8 dni) ni dopustno (je prepozno).
Ker je od vložitve predloga za odlog (29. 11. 2010) preteklo že skoraj eno leto, pomeni, da je do odloga dejansko že prišlo in to za bistveno daljše obdobje, kot se lahko izvršba iz tega razloga odloži. Tudi zaradi tega niso podani pogoji za odlog.
Za zaključek, da gre v primeru tožečih strank za delovnopravno kontinuiteto, ki se upošteva pri ugotavljanju delovne dobe za izračun odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bistveno, da tožeče stranke niso bile prevzete skladno s tedaj veljavnim 11. členom SKPG (da ni bila sklenjena pogodba o prevzemu delavcev), ampak je bistveno, da so bile tožeče stranke dejansko prevzete.
izredno pravno sredstvo - obnova postopka - postulacijska sposobnost
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik (ki ni univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim državnim pravniškim izpitom) sam, brez odvetnika, zavreči, ne pa pozivati tožnika, naj si v roku 15 dni priskrbi pooblaščenca odvetnika.
Disciplinski ukrep denarne kazni zaradi zamujanja na delo je zakonit, saj ni pravilno stališče tožnika, da mu ni mogoče očitati zamude pri prihodu na delo, ker tožena stranka nove razporeditve delovnega časa ni sprejela v soglasju s sindikatom.
obstoj delovnega razmerja - plača - regres za letni dopust - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker je odločitev o zahtevku za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače za sporno obdobje odvisna od odločitve o zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in ker tožnik tožbe s tem drugim zahtevkom ni vložil pravočasno (v roku 30 dni od prenehanja faktičnega delovnega razmerja), se tožba zavrže v celoti, tudi za zahtevka za prijavo v socialna zavarovanja in za plačilo plače.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 273. ZZZDR člen 49, 50.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - denarna terjatev - težko nadomestljiva škoda - ugovor
Toženka je z ugovorom (h kateremu so bili predloženi podatki o poslovanju družbe tožničinega moža) uspešno izpodbila zatrjevano predpostavko nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi jo tožnica utrpela zaradi izpada dohodkov po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerega naj bi bilo preživetje njene družine ogroženo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je delo opravljal na območju celotne države, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, zato ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – ugovorni razlogi – ničnost notarskega zapisa – načelo formalne legalitete
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče prve stopnje v skladu z načelom formalne legalitete vezano, zato ugovorno zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga v tem izvršilnem postopku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Konkretno delo se je opravljalo na višini, kar je v danih okoliščinah, ko delovni oder ni ustrezal predpisanim normativom, predstavljalo delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, ker je padel z odra, je objektivno odgovorna tožena stranka.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje
Eden od namenov instituta odpusta dolga je sicer tudi vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, vendar šele po tem, če jim kljub njihovi aktivni angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečajnem postopku - domneva izpodbojnosti - plačilo tekoče dobave blaga in storitev
V določbah ZFPPIPP ni podlage za sklep, da niso (nikoli) izpodbojna plačila za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje dolžnika, če so bile dobave opravljene v obdobju insolventnosti.