Regulacijska ali ureditvena začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v katerem je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni ureditvi spornega pravnega razmerja.
Tožbeni zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je samostojen zahtevek, zato je umik takšnega zahtevka umik tožbe in se zato glede na prvi odstavek 389. člena ZOR šteje, da zastaranje terjatve iz tega naslova z vložitvijo tožbe ni bilo pretrgano.
Določilo 8. točke 4. odstavka 5. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se za nezgodo ne šteje odstop mrežnice, ni jasno in ga zato ni mogoče uporabljati, kot se glasi. Ker pomena sporne določbe ni mogoče enoznačno opredeliti, niti po obveznem razlagalnem pravilu po 82/2 OZ niti z uporabo drugih metod razlage, je navedena določba nejasna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev
Četudi bi tožena stranka dokazala, da je tožnik (ker se je mudilo) dejansko odpremil škatlo s 409 kosi (ustreznih izdelkov) namesto s 477 kosi (ustreznih izdelkov), takšna kršitev, glede na vse okoliščine obravnavanega primera (da se je mudilo, da naročnik ni urgiral, češ da je bilo premalo izdelkov, da tožena stranka v razmerju do naročnika ni utrpela škodljivih posledic), ne bi dosegla standarda hujše kršitve delovnih obveznosti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZJU člen 5, 5/1, 100, 154. ZDR člen 35, 37, 83, 83/2, 86, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved - zagovor - rok za podajo odpovedi
Tožnik je bil direktor in družbenik firme S. d.o.o., s čimer je kontinuirano kršil konkurenčno prepoved. Glede objektivnega roka za podajo izredne odpovedi v zvezi s to kršitvijo je treba upoštevati, da je odpoved prepozna za kršitve, očitane za čas pred šestimi meseci. Subjektivni rok za podajo odpovedi pa ni zamujen, ker je pričel teči šele po zagovoru tožnika, saj je tožena stranka šele takrat lahko ugotovila razloge, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ravnanj tožene stranke zoper tožnika, ki je bil najprej zaposlen na delovnem mestu komisionarja, nato na delovnem mestu komercialnega referenta, nazadnje pa na delovnem mestu knjigovodje (in je opravljal delo v okviru delokroga svojega delovnega mesta), ni mogoče opredeliti kot šikaniranje oziroma izvajanje mobbinga, da bi bil odškodninski zahtevek utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela delavcu ni treba dokazovati, na kakšen način prihaja na delo in kakšni so njegovi dejanski stroški. Za dneve, ko pride na delo (evidenco prisotnosti vodi delodajalec), je upravičen do povračila najmanj v višini stroškov javnega prevoza.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila domneva dobre vere uspešno izpodbita in ugotovilo, da je bila prva toženka v slabi veri. Vendar razlogi, ki jih poda sodišče prve stopnje so zelo skopi in sodišča druge stopnje ne prepričajo. Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da je prva toženka vedela, da so sporne nepremičnine prodane s pridržkom lastninske pravice, tega zaključka ni utemeljilo z nobenimi prepričljivimi argumenti, razen s tem, da so priče tako izpovedale, kar pa povsem ne drži.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067795
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
dokazovanje z izvedencem – informativni dokaz – dokaz v informativne namene – nedokazan obstoj vzročne zveze – vzročna zveza
Z izvedencem se dokazujejo tožbene trditve in nikakor ni dopustno (je v nasprotju z določbami ZPP) z izvedencem ugotavljati dejstev, na podlagi katerih bo tožnik šele v teku postopka lahko postavil ustrezne tožbene trditve (dokaz v informativne namene – da tožnik izve za pravno relevantna dejstva, ki bi jih moral navesti v tožbi).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 153, 179. ZVZD člen 5, 6, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - varno delo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Delavec ima pravico (ne dolžnost), da naloženo nevarno delo odkloniti. Če tega ne stori, ampak nevarno delo opravlja (oziroma če opravlja delo na nedovoljen način, kot mu je naloženo s strani delodajalca), to delodajalca ne razbremeni (niti delno) odgovornosti za škodo, ki jo delavec pri delu utrpi.
dedna pravica - dediščinska tožba – aktivna legitimacija naknadno najdenih dedičev – zastaralni rok za dediščinsko tožbo – dajatvena tožba
Dediščinsko tožbo je mogoče uveljavljati po pravnomočnosti sklepa o dedovanju s strani novih dedičev, ki niso bili seznanjeni z zapuščinskim postopkom oziroma zanj niso vedeli. Aktivno legitimirani so tako imenovani „naknadno najdeni“ dediči, ki uveljavljajo svoje dedne pravice, ki bi jih sicer uveljavljali v zapuščinskem postopku, če bi jim bilo to znano oziroma če bi lahko v njem sodelovali.
Dediščinska tožba je dajatvena tožba. Ker je glede na trditveno podlago tožbe zapadel dajatveni zahtevek, upoštevaje določbo drugega odstavka 181. člena ZPP, pravni interes za ugotovitveni del tožbe ni izkazan.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – valorizacija nadomestila za uporabo avtorskih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
Tožnik v spornem obdobju ni opravljal dela dolžnosti, na katero je bil formalno razporejen („referent za infrastrukturo“) in za katero je prejemal plačo, ampak je dejansko pretežni del delovnega časa opravljal drugo dolžnost („pomočnika za infrastrukturo“). Njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače za dolžnost, na kateri je opravljal delo, je utemeljen v višini 80 % navedene razlike, saj je tožnik dejansko opravljal v tem obsegu (80 %) dolžnost „pomočnika za infrastrukturo“.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2, 62. ZPP člen 226, 226/1, 311, 311/1, 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – obveznost predložitve listinskih dokazov – prirejenost dokaznih sredstev – odločanje po stanju na dan izdaje sklepa o izvršbi – pritožbene novote – dogovor o krajevni pristojnosti
V predmetni zadevi gre za postopek odločanja o ugovoru na podlagi verodostojne listine, kjer se presoja zgolj obrazloženost vloženega ugovora in odločanje ni vsebinsko oziroma meritorno. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni bilo odločeno, upnik pa z verodostojno listino izkazuje zgolj visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatve (ki jo dolžnik z ugovorom izpodbija). Odločitev, da je ugovor obrazložen, zato ni odločitev o vsebinski utemeljenosti ugovora, saj gre „le“ za presojo, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in v zvezi z njimi predloženi dokazi. Ker gre v tej (pisni) fazi postopka zgolj za odločanje o obrazloženosti ugovora, ki ga dolžnik vloži glede na stanje in znane podatke ob izdaji sklepa o izvršbi, je treba tudi ugovorne navedbe presojati glede na stanje v trenutku izdaje sklepa o izvršbi in ne glede na stanje v trenutku odločanja.
Stranki s sporazumom o razvezi pogodbe o štipendiranju, ki je bil veljavno sklenjen in ga nihče ni izpodbijal, nista zgolj razvezali pogodbe o štipendiranju, temveč sta uredili tudi posledice njene razveze. Dogovorili sta se, da sta stranki prosti vseh pravic in obveznosti, ki bi izvirale iz pogodbe o štipendiranju. Glede na takšen dogovor je tožbeni zahtevek tožeče stranke za vrnitev štipendije, ker se (prvo)tožena stranka po končanem izobraževanju ni pri njej zaposlila, neutemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala pri opravljanju nevarnega dela, ko se je v navrtano luknjo natekla voda, ki je nato pri zabijanju sider tožniku skupaj z drobnim peskom brizgnila v oko.
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del člen 11. ZASP-B člen 26.
veljavnost 11. člena Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del
Naravo skupnega sporazuma je imela torej le tarifna priloga Pravilnika 98, ne pa njegov normativni del, ki vključuje 11. člen. Tožeča stranka bi zato spremembo takšnega sporazuma zato lahko dosegla le po postopku, ki ga je predpisal zakon. V izpodbijani sodbi ni ugotovitev (tega pa tožnik tudi sicer ni zatrjeval), da bi bil Pravilnik 06 sprejet po takšnem postopku. Zato ne more imeti učinka sporazuma, ki je bil takrat veljavni zakonski ureditvi lahko podlaga za zaračunavanje nadomestila.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 118. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja - preklic odpovedi - poziv na delo - izostanek z dela - sodna razveza - odškodnina - pogodbena kazen
Tožnici je delovno razmerje nezakonito prenehalo na podlagi ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Te odpovedi tožena stranka ni mogla naknadno enostransko preklicati s tem, da je tožnico pozivala nazaj na delo. Četudi se tožnica tem pozivom ni odzvala, z dela ni izostala neupravičeno, tožena stranka pa ji v času, ko ni bila v delovnem razmerju, ampak je vodila spor v zvezi z ustno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni zakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi.
krivdna odgovornost izvajalca javne službe – čiščenje javnih površin – povračilo škode ob padcu na pločniku
Obstoj lastninske pravice na parceli (torej pločniku, na katerem je prišlo do poškodbe) ni bistven za obstoj odgovornosti vzdrževanja in čiščenja pločnikov. Relevantno je, kdo upravlja pločnik in je posledično dolžan zanj skrbeti. Dejstvo, da cesta ob pločniku v konkretni zadevi ni javna cesta, še ne pomeni, da cesta in pločnik ob cesti nista javna površina in da ne moreta biti predmet obveze javne službe.