OZ člen 142, 142/1, 149, 153, 153/2, 153/3, 154/4.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - odgovornost staršev
Ker je bil oškodovanec ob škodnem dogodku star štiri leta, ni moč govoriti o prispevku oškodovanca v okviru tretjega odstavka 153. člena OZ, temveč je treba uporabiti četrti odstavek 153. člena OZ, po katerem tretji (torej starši, ki za otroka do sedmega leta starosti odgovarjajo ne glede na krivdo), ki so prispevali k nastanku škode, zanjo odgovarjajo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari.
izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – ugovorni razlogi – ničnost notarskega zapisa – načelo formalne legalitete
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče prve stopnje v skladu z načelom formalne legalitete vezano, zato ugovorno zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga v tem izvršilnem postopku.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
družinska pokojnina - pogoj preživljanja - stalno prebivališče
Po smrti uživalca pokojnine pridobi pravico do družinske pokojnine tudi otrok, ki postane popolnoma nezmožen za delo po starosti, do katere mu je zagotovljena ta pravica, če ga je uživalec pravice preživljal do svoje smrti. To pomeni, da mora imeti takšen otrok skupno stalno prebivališče z uživalcem pravice, pri čemer se ne zahteva, da je stalno prebivališče prijavljeno pri upravni enoti.
Volja, potrebna za veljavno sklenitev pogodbe, mora biti oblikovana in izjavljena svobodno in z resnim namenom povzročiti nastanek poslovnega obligacijskega razmerja, zajemati mora vse bistvene sestavine tega razmerja.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.
ZDSS-1 člen 5. ZSL člen 33.a, 34.a. ZFDO člen 2, 2/2, 13, 13/2.
stvarna pristojnost - nepoklicni župan - plačilo za delo
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.
višina sodne takse – poseben sklep o stroških – vrednost spornega predmeta
Po tarifni št. 3009 ZST-1, ki je uvrščena med POSEBNE TAKSE, znaša taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po 16. členu ZST-1 se taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta. Upoštevajoč, da je predmet pritožbe sklep, s katerim je odločeno o stroških, je „postopek na prvi stopnji“, o katerem govori 3009 tarifna št. lahko le tisti del pravdnega postopka, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trajanje preizkusne dobe
Okoliščine na dolžnikovi strani so hkrati tiste, ki bi opravičevale tudi daljšo preizkusno dobo, vendar ne pri zavezancu, ki se do te mere trudi izpolnjevati svoje obveznosti, se šolati in iskati zaposlitev, kot dolžnik.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
Tožnikova vloga (tožba zoper dokončno odločbo) je nepopolna, saj vložnik, kljub temu da iz vloge izhaja nestrinjanje z odločitvijo ZPIZ glede kategorije invalidnosti, ni predložil dokončne odločbe, ki jo izpodbija v socialnem sporu, manjkajo pa tudi drugi podatki, na katere je vložnika opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je naložilo, da vlogo ustrezno dopolni. Upoštevaje, da je imel vložnik na voljo dovolj časa za dopolnitev vloge in ker le-ta v ustreznem roku ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065266
ZNP člen 112, 114, 128. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
lastninska pravica več oseb – skupna lastnina – postopek za delitev skupnega premoženja – postopek za ureditev razmerij med solastniki – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev postopka
Predlagateljica terja tako delitev skupnega premoženja kot tudi ureditev razmerij med skupnima lastnikoma nepremičnine, kar medsebojno ni združljivo. Namen ureditve razmerij med skupnimi lastniki je v neki bodoči, trajnejši rabi stvari, katere lastninski režim bo ostal nespremenjen, medtem ko je cilj postopka za delitev skupnega premoženja ravno sprememba lastništva stvari.
Drži sicer, da bi sodišče predlagateljici načelno lahko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, v kolikor ji pred izdajo sklepa ni dalo možnosti, da se izjavi glede trditev nasprotnega udeleženca, vendar zgolj v primeru, da bi se izpodbijani sklep opiral tudi na trditve iz odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.
Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.
V primeru spremenjenih dejstev, zaradi katerih ne bi bili več izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo tega dejstva na podlagi ustrezne odločbe UE, ki je zemljiščem odvzela takšen status.