sklep o poplačilu – izpodbijanje terjatev – zastavni upnik – vrstni red poplačila – vabilo na razdelitveni narok
Ob dejstvu, da je bila upnica s strani sodišča prve stopnje v vabilu na razdelitveni narok opozorjena, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbija obstoj drugih terjatev upnikov, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila ter da je bila opozorjena, da bo sodišče prve stopnje upoštevalo stanje, kot izhaja iz spisa in zemljiške knjige ter stanje ugotovljeno na naroku, so upničine pritožbene navedbe o prenehanju terjatve zastavnega upnika (ki ima prednost pred poplačilom upnice) neutemeljene.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/4. OT člen 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – odvetniška tarifa
Pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, da stroški v zvezi s poizvedbami o dolžnikovi zaposlitvi za izvršbo niso bili potrebni, saj novelirana določba 40. člena ZIZ (12. čl. ZIZ-H) v četrtem odstavku določa, da v primeru, če upnik predlaga izvršbo na dolžnikovo plačo, sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – ugovorni razlogi – ničnost notarskega zapisa – načelo formalne legalitete
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče prve stopnje v skladu z načelom formalne legalitete vezano, zato ugovorno zatrjevana ničnost notarskega zapisa ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga v tem izvršilnem postopku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Pri toženi stranki so zaostajala plačila, zaradi česar je sprejela ukrepe za zagotavljanje pozitivnega poslovanja, med temi ukrepi pa je predvidela tudi zmanjšanje števila zaposlenih na delovnem mestu priučenega gradbenega delavca. Iz tega razloga je tožniku, ki je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto, utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik je delo opravljal na območju celotne države, tako da je imel izbirno pravico glede kraja, v katerem bo vložil tožbo zoper svojega delodajalca. Tožbo je vložil v Ljubljani kot enem izmed krajevno pristojnih sodišč, zato ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je podala tožena stranka, ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 252. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1, 324, 324/4, 339, 339/2, 339/2-14.
tožba - rok za vložitev tožbe - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se do navedb tožene stranke, da je tožba vložena prepozno, ni opredelilo. Zaradi tega ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (saj v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih), in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
višina sodne takse – poseben sklep o stroških – vrednost spornega predmeta
Po tarifni št. 3009 ZST-1, ki je uvrščena med POSEBNE TAKSE, znaša taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po 16. členu ZST-1 se taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta. Upoštevajoč, da je predmet pritožbe sklep, s katerim je odločeno o stroških, je „postopek na prvi stopnji“, o katerem govori 3009 tarifna št. lahko le tisti del pravdnega postopka, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
ZPP člen 92, 93, 94, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/3.
obnova postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zastopanje - pooblastilo za zastopanje - odvetnik
Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnila, saj na novo predloženi dokazi niso takšni, da bi v primeru, če bi bili znani v prejšnjem postopku, privedli do drugačne odločitve.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
ZIZ člen 38, 38/5. OT tar. št. 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – odvetniška tarifa
Vloga upnika, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, za sestavo katere je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7-a Odvetniške tarife.
motenje posesti – namen posestnega varstva – petitorni spor – upnikov pravni interes za izvršbo – ugasnitev izvršilnega naslova – sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov
V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.
Sklenitev sodne poravnave je neposredno učinkujoče procesno dejanje, ki ga od trenutka, ko se sporazum strank vpiše v zapisnik in ga stranki podpišeta, ni več mogoče preklicati. Od podpisa zapisnika o sklenitvi sodne poravnave je mogoče napake volje uveljavljati le še z izrednim pravnim sredstvom – tožbo za razveljavitev sodne poravnave.
Prvostopenjsko sodišče bi lahko razpisalo narok, kjer bi stranki s podpisom zapisnika sklenili sodno poravnavo o preživnini tudi za dodatno (drugo) obdobje. Vendar pa je tožeča stranka sama predlagala, naj sodišče, ker sta stranki sporazumni, samo dopolni sodno poravnavo. To je sodišče prve stopnje storilo z izpodbijanim sklepom, v katerem zgolj povzema sporazum pravdnih strank. Zato glede na navedeno in ob analogni uporabi četrtega odstavka 307. člena ZPP, tudi tak sklep ne more biti predmet pritožbenega izpodbijanja.
stroški – stroški postopka – spor o zakonitem preživljanju – vrednost spornega predmeta – vrednotenje odvetniških storitev – spor o vzgoji in varstvu – spor o določitvi stikov
Sodišče prve stopnje je pri vrednotenju odvetniških storitev kot vrednost spornega predmeta uporabilo 100 točk, torej vrednost, ki je po OT veljala za spore za zakonito preživljanje. V obravnavanem primeru ni šlo zgolj za spor za zakonito preživljanje temveč tudi za spor za zaupanje otroka v vzgojo in varstvo ter za določitev stikov. V OT takšen spor ni posebej vrednoten. V skladu s 6. odst. 4. čl. v zvezi s 1. odst. 17. čl. OT v takšnem primeru sodišče ovrednoti storitve s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Podobna storitev je storitev zastopanja v sporu zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva, ali pa v sporu zaradi razveze, razveljavitve ter obstoja ali neobstoja zakonske zveze. Našteti spori so v OT ovrednoteni s 160 točkami, torej tako kot je to toženec predlagal v svojem stroškovniku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0064128
OZ člen 179. ZPKor člen 2, 2-3, 18.
poseg v čast in dobro ime – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo
Komisija za preprečevanje korupcije je bila glede na svoje naloge po ZPKor in v skladu s Poslovnikom dolžna načelno mnenje, v katerem je določeno ravnanje označila za koruptivno, oblikovati tako, da ne bi bila mogoča prepoznava posameznika (t.j. tožnika) v javnosti, saj v nasprotnem primeru poseže v njegovo čast in dobro ime.