Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
zamudna sodba - pritožba - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Tožena stranka bi morala skladno s pravnim poukom pritožbo zoper zamudno sodbo vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe. Ker je pritožbo vložila kasneje, se ta kot prepozna zavrže.
klavzula o pravnomočnosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - vročanje - sprememba naslova - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je vročitev sodbe sodišča druge stopnje toženi stranki opravilo, tako da je pisanje pritrdilo na sodno desko, saj je torej tožena stranka spremenila svoj sedež in te spremembe ni sporočila sodišču Posledica takšne vročitve sodne odločbe pa je, da je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna, z iztekom izpolnitvenega roka pa tudi izvršljiva.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor
Tožnik se je zagovora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi udeležil osebno, poleg tega je bil pri zagovoru prisoten tudi njegov pooblaščenec. Zagovor je podal ustno in pisno. Njegova pravica do obrambe tako ni bila kršena.
invalid III. kategorije - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba
Tožnik kot brezposelna oseba ne more pridobiti pravice do premestitve, ima pa pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, v konkretni zadevi po štiri ure dnevno, na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami. Skladno s to pravico ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine.
Zastaralni rok je pričel teči znova in se je iztekel 31.12.2010, tožena stranka pa je bila ponovno pozvana k plačilu takse 4.4.2011, torej po poteku dvoletnega zastaralnega roka, zaradi česar ima prav pritožnica, ki opozarja, da je terjatev zastarala.
V pritožbi tožeča stranka ne navaja, da ji je znano, v kolikšni višini bo poplačana v stečajnem postopku. Ker bo to znano šele ob zaključku tega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke v pogledu višine nesklepčna. V takem primeru pa ni podlage za prekinitev postopka, pač pa za odločitev o tožbenem zahtevku.
Tožena stranka je predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrnila, saj na novo predloženi dokazi niso takšni, da bi v primeru, če bi bili znani v prejšnjem postopku, privedli do drugačne odločitve.
ZPP člen 92, 93, 94, 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/3.
obnova postopka - nova dejstva - rok za obnovo postopka - objektivni rok - zastopanje - pooblastilo za zastopanje - odvetnik
Tožnika so v postopku, ki je pravnomočno končan, zastopali odvetniki, ki so bili pooblaščeni na podlagi njegovega pisnega pooblastila. Iz tega razloga se v predlogu za obnovo postopka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je prava neuka stranka in da svojih pravic ni mogel zavarovati v predhodnem postopku, vse dokler ni pridobil spisa v odvetniški pisarni svojih pooblaščencev.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
višina sodne takse – poseben sklep o stroških – vrednost spornega predmeta
Po tarifni št. 3009 ZST-1, ki je uvrščena med POSEBNE TAKSE, znaša taksa za postopek o pritožbi zoper poseben sklep o stroških postopka 40% takse za postopek na prvi stopnji. Po 16. členu ZST-1 se taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta. Upoštevajoč, da je predmet pritožbe sklep, s katerim je odločeno o stroških, je „postopek na prvi stopnji“, o katerem govori 3009 tarifna št. lahko le tisti del pravdnega postopka, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov.
Za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ ne zadošča ugotovitev o (kakršnemkoli) razpolaganju s premoženjem dolžnika, ki je časovno sledilo dnevu vložitve tožbe. To pomeni, da razpolaganje s premoženjem v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
OZ člen 142, 142/1, 149, 153, 153/2, 153/3, 154/4.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - soprispevek oškodovanca - odgovornost staršev
Ker je bil oškodovanec ob škodnem dogodku star štiri leta, ni moč govoriti o prispevku oškodovanca v okviru tretjega odstavka 153. člena OZ, temveč je treba uporabiti četrti odstavek 153. člena OZ, po katerem tretji (torej starši, ki za otroka do sedmega leta starosti odgovarjajo ne glede na krivdo), ki so prispevali k nastanku škode, zanjo odgovarjajo oškodovancu solidarno z imetnikom stvari.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – trajanje preizkusne dobe
Okoliščine na dolžnikovi strani so hkrati tiste, ki bi opravičevale tudi daljšo preizkusno dobo, vendar ne pri zavezancu, ki se do te mere trudi izpolnjevati svoje obveznosti, se šolati in iskati zaposlitev, kot dolžnik.
Tožeča stranka ni vložila tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ampak je zoper sodno poravnavo, ki jo je sklenila s toženo stranko, vložila pritožbo. Takšna pritožba se kot nedopustna zavrže.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.