V pritožbi tožeča stranka ne navaja, da ji je znano, v kolikšni višini bo poplačana v stečajnem postopku. Ker bo to znano šele ob zaključku tega postopka, je v tem trenutku tožba tožeče stranke v pogledu višine nesklepčna. V takem primeru pa ni podlage za prekinitev postopka, pač pa za odločitev o tožbenem zahtevku.
denarna socialna pomoč - prepoved reformatio in peius
Toženec ni ravnal zakonito, ko je pri presoji prvostopne odločbe o priznanju denarne socialne pomoči odločil v tožnikovo (pritožnikovo) škodo na podlagi drugače ugotovljenega dejanskega stanja (ko je ob pritožbi, s katero je stranka zahtevala priznanje socialne pomoči v višjem znesku, odločil, da je stranka dolžna povrniti preveč izplačane zneske socialne pomoči), ne da bi bili za odločanje v škodo pritožnika izpolnjeni pogoji po ZUP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka o reorganizaciji reševalne službe in o ukinitvi tožnikovega delovnega mesta "vodja reševalne službe" oz. "vodja delovne enote II" ni bila dolžna izvesti formalnega postopka s sodelovanjem sindikata. Opisana odločitev tožene stranke je poslovna odločitev delodajalca, ki je v domeni njegovega direktorja. Na podlagi takšne odločitve je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Iz izpodbijane odločbe toženke izhaja, da se s to odločbo nadomesti prej izdana odločba in da uživalcu družinske pokojnine pravica do pokojnine preneha za nazaj. Na ta način je toženka nezakonito posegla v pravnomočno urejeno razmerje, ki ga je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
ZIZ člen 38, 38/5. OT tar. št. 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – odvetniška tarifa
Vloga upnika, s katero je predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, za sestavo katere je predpisana cena odvetniške storitve po tar. št. 27/7-a Odvetniške tarife.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Pravice na podlagi invalidnosti lahko zavarovanec uveljavi le, če je pri njem prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju v času, ko je opravljal delo ali dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan, in ne v primeru (kot je tožnikov), ko zavarovanec že pred pričetkom dela (pridobitvijo lastnosti zavarovane osebe) za delo ni bil zmožen.
invalid I. kategorije - preostala delovna zmožnost
Tožnica zaradi motenj govora, ki so pri njej prisotne že od otroških let, za delo "mentor v ustvarjalnih delavnicah v soseskah" ni bila zmožna že ob nastopu dela. Iz tega razloga pri njej v času zavarovanja ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, zaradi česar ne bi bila več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, tako da tožbeni zahtevek za ugotovitev nastanka invalidnosti (I. kategorije) ni utemeljen.
Tožeča stranka ni vložila tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ampak je zoper sodno poravnavo, ki jo je sklenila s toženo stranko, vložila pritožbo. Takšna pritožba se kot nedopustna zavrže.
ZPIZ-1 člen 60, 62, 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 4/2. ZPP člen 254.
invalidnost - vzrok invalidnosti - poklicna bolezen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedensko mnenje - nasprotje
Ker so stališča izvedencev glede odgovora na vprašanje, ali je tožnikova bolezen (alergijski rinitis, astma) poklicna ali pa je le povezana z delom (pri čemer naj bi se tožnik že rodil kot atopik, delovne razmere pa so predstavljale le sprožilni moment za razvoj alergične reakcije, ki se kaže kot astma), različna, bi sodišče prve stopnje ta nasprotja moralo odpraviti z dodatnim zaslišanjem izvedencev oziroma z določitvijo novih izvedencev.
ZIZ člen 38, 38/5, 40, 40/4. OT člen 27, 27/7, 27/7-a, 39, 39/4.
izvršilni stroški – predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – stroški poizvedb – odvetniška tarifa
Pritožbeno sodišče sledi zaključku sodišča prve stopnje, da stroški v zvezi s poizvedbami o dolžnikovi zaposlitvi za izvršbo niso bili potrebni, saj novelirana določba 40. člena ZIZ (12. čl. ZIZ-H) v četrtem odstavku določa, da v primeru, če upnik predlaga izvršbo na dolžnikovo plačo, sodišče pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah.
Tožnikova vloga (tožba zoper dokončno odločbo) je nepopolna, saj vložnik, kljub temu da iz vloge izhaja nestrinjanje z odločitvijo ZPIZ glede kategorije invalidnosti, ni predložil dokončne odločbe, ki jo izpodbija v socialnem sporu, manjkajo pa tudi drugi podatki, na katere je vložnika opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim mu je naložilo, da vlogo ustrezno dopolni. Upoštevaje, da je imel vložnik na voljo dovolj časa za dopolnitev vloge in ker le-ta v ustreznem roku ni bila ustrezno popravljena oziroma dopolnjena, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Za zaključek, da je bila tožba toženi stranki pravilno osebno vročena, ni pomembno, ali je bila kot naslovnica sodnega pisanja seznanjena s tem, da je dobila obvestilo o prispelem pisanju.
ZDSS-1 člen 5. ZSL člen 33.a, 34.a. ZFDO člen 2, 2/2, 13, 13/2.
stvarna pristojnost - nepoklicni župan - plačilo za delo
Iz zakonske ureditve, po kateri je funkcionar, ki delo opravlja poklicno, upravičen do plače, tisti, ki delo opravlja nepoklicno, pa do sorazmernega dela plače, je razvidno, da podžupanu za delo pripadajo prejemki, ki jih je treba obravnavati po predpisih delovnega prava. Iz načina opravljanja funkcije podžupana, ki se opravlja trajno in neprekinjeno, ter iz narave sporne terjatev, ki je opredeljena v bruto zneskih, je sklepati, da je tožeča stranka funkcijo podžupana opravljala v obliki, ki ima prevladujoče elemente delovnega razmerja. V tem primeru ima spor med strankama naravo spora o premoženjskih oziroma posamičnih pravicah iz delovnega razmerja, za odločanje pa je stvarno pristojno delovno sodišče.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - nepremoženjska škoda
Konkretno delo se je opravljalo na višini, kar je v danih okoliščinah, ko delovni oder ni ustrezal predpisanim normativom, predstavljalo delo s povečano nevarnostjo. Za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, ker je padel z odra, je objektivno odgovorna tožena stranka.
Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, vpliva le na tiste obveznosti, katerih nosilec je dolžnik kot samostojni podjetnik, nima pa vpliva na njegove osebne obveznosti.
URS člen 2, 155, 155/2. ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1.
predhodna odredba – po noveli razširjena domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – retroaktivna veljavnost novele ZIZ
Posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoju poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.
Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.