poseg v čast in dobro ime - objava članka - presoja pravične denarne odškodnine
Za škodo zaradi posega v čast ali raznašanje neresničnih trditev odgovarja tisti, ki je vedel, da so trditve neresnične ali pa bi moral vedeti, da so neresnične, ne pa tudi tisti, ki sicer navaja kaj neresničnega, ne da bi vedel, da je neresnično, če je s tem zasledoval resen interes.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065266
ZNP člen 112, 114, 128. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
lastninska pravica več oseb – skupna lastnina – postopek za delitev skupnega premoženja – postopek za ureditev razmerij med solastniki – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev postopka
Predlagateljica terja tako delitev skupnega premoženja kot tudi ureditev razmerij med skupnima lastnikoma nepremičnine, kar medsebojno ni združljivo. Namen ureditve razmerij med skupnimi lastniki je v neki bodoči, trajnejši rabi stvari, katere lastninski režim bo ostal nespremenjen, medtem ko je cilj postopka za delitev skupnega premoženja ravno sprememba lastništva stvari.
Drži sicer, da bi sodišče predlagateljici načelno lahko odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, v kolikor ji pred izdajo sklepa ni dalo možnosti, da se izjavi glede trditev nasprotnega udeleženca, vendar zgolj v primeru, da bi se izpodbijani sklep opiral tudi na trditve iz odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe.
V primeru spremenjenih dejstev, zaradi katerih ne bi bili več izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo tega dejstva na podlagi ustrezne odločbe UE, ki je zemljiščem odvzela takšen status.
Določba prvega odstavka 134. člena ZIZ ne izključuje možnosti, da je skupni znesek enak celotni terjatvi, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika. Zato ni ovire za izdajo sklepa na podlagi 134. člena ZIZ, če upnik predlaga, da se delodajalcu naloži poravnava celotne terjatve, ki se izterjuje zoper glavnega dolžnika, predmet nadaljnjega ugovornega postopka, v katerem je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, pa je lahko neupravičenost takšnega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064087
ZVCP člen 2, 2/1, 20, 20/2, 23, 23/1, 27, 27/1. OZ člen 154.
vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo – izpodbojna domneva – pričakovana ovira - izguba zavarovalnih pravic – zavrnitev dokaznega predloga
Na cesti stoječe vozilo udeleženca, ki je pred tem vzvratno zapeljal s parkirišča na cesto, ne da bi se prepričal, ali lahko to varno stori, ne predstavlja ovire, ki bi jo toženec moral pričakovati. Gre za samostojen vzrok, ki izključuje vzročno zvezo med alkoholiziranostjo toženca ter nastalo škodo, zaradi česar toženec ni izgubil zavarovalnih pravic.
Vzročna zveza ni hipotetična predpostavka ampak mora biti za njen obstoj podan niz medsebojno logično povezanih resničnih dejstev, ki so privedli do nastanka škode.
Eno od temeljnih upravičenj solastnika je, da lahko zahteva prenehanje solastnine. Pravico do delitve lahko uveljavlja kadarkoli, samo ne v neprimernem času. Sodišče lahko le odloži delitev (največ za tri leta), ne more pa zaradi neprimernosti časa zavrniti predloga za razdelitev nepremičnin, ki so v solastnini. Predlagateljeva pravica do delitve tudi ni odvisna od velikosti solastninskega deleža, prav tako pa tudi ne od tega, kateri od udeležencev uživa sporno nepremičnino oziroma ali jo uživa s soglasjem predlagatelja ali brez soglasja.
Začasna odredba, ki sama po sebi ni povezana s tožbenim zahtevkom in se z njo terjatev ne zavaruje ali ureja sporno razmerje, v postopku s tem zahtevkom ne more biti izdana.
dedni dogovor – sporazum o delitvi zapuščine – učinek sodne poravnave
Z zapisnika naroka izhaja, da je pritožnik pred podpisom zapisnika zapustil narok, kar pomeni, da pritožnik ni podpisal dednega dogovora, zato dedni dogovor nima veljavnosti sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je tako napačno uporabilo tretji odstavek 214. člena ZD, ko je v sklepu o dedovanju povzelo dedni dogovor, zato bo treba v novem postopku ugotoviti ali med dedičema obstaja sporazum o načinu delitve zapuščine, če pa bo sklenjen dedni dogovor pred sodiščem, morata takšen dogovor podpisati (oba) dediča.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – neznatna škoda
Četudi je res, da tožnica ni solastnica vseh nepremičnin, naštetih v predlogu in v določenih primerih predkupne pravice kot solastnica ne more uveljavljati, je odločilno, da že njene trditve v predlogu za izdajo začasne odredbe ne zadostujejo za verjetno izkazane okoliščine po t.i. subjektivnem merilu, torej, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Ob tem, da je na materi pretežen del vzgoje in varstva obeh otrok, je sodišče razmerje spremenilo tako, da toženec krije 60% potreb otrok.
Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da ima toženec tri otroke in se lahko primerljiv znesek preživnine upošteva tudi za hčer G. ter znašajo tako njegove preživninske obveznosti okoli 570,00 EUR mesečno, od dohodka pa mu ostane 350,00 EUR.
ZPP člen 1, 13. ZNP člen 1. ZVEtL člen 26,28. SPZ člen 99.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom – določitev pripadajočega zemljišča stavbi – varstvo lastninske pravice - negatorna tožba
Sporno vprašanje, ali je vknjiženi lastnik veljavno pridobil lastninsko pravico na zemljišču, ki predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi, ne more biti predmet presoje nepravdnega sodišča v postopku, ki teče na podlagi določb ZVEtl.
obnova postopka - sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – predčasna odpustite zadržane osebe
Psihiatrična bolnišnica lahko predčasno odpusti osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom, če ugotovi, da ni več razlogov za odrejeno zdravljenje, v tem pritožbenem postopku pa pritožbeno sodišče določb 69. člena ZDZdr ne sme uporabiti samo. O predčasnem odpustu iz oddelka pod posebnim nadzorom odloča na predlog ali po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje, psihiatrična bolnišnica pa lahko tudi sama predčasno odpusti zadržano osebo
motenje posesti – namen posestnega varstva – petitorni spor – upnikov pravni interes za izvršbo – ugasnitev izvršilnega naslova – sklep o motenju posesti kot izvršilni naslov
V primeru, ko je v petitornem sporu, torej na podlagi sodne odločbe, ki je pravnomočna in izvršljiva, odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti. Izvršilni naslov, izdan v posestnem sporu, namreč takrat ugasne.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0062664
ZVPot člen 1, 41, 41/1. ZPP člen 8. OZ člen 240, 250.
zamuda pri izpolnitvi pogodbe – pogodbena kazen
Pomemben je le zaključek sodišča, da se tožnik kot kupec stanovanja s podpisom listine, v razmerju do tožene stranke, ni strinjal s podaljšanjem roka izročitve stanovanja, niti se ni odpovedal zahtevi za uveljavljanje pogodbene kazni.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – izvršba na podlagi menice – presoja menice kot verodostojne listine
Upnik k predlogu za izdajo predhodne odredbe, ki ga opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, zoper katerega je bil vložen pravočasen ugovor, ni bil dolžan priložiti nobenih dokazil, saj preverjanje resničnosti njegovih navedb za odločanje o predlogu ni potrebno.
Ker je upnik menice in menične izjave predložil, bi moralo sodišče prve stopnje presojati ali predložene menice res izpolnjujejo pogoje za verodostojno listino in ali iz njih izhaja menična zaveza dolžnika. Predložena menica, s katero sodišče razpolaga že ob odločanju o predlogu za izdajo predhodne odredbe, četudi dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi menici ni nasprotoval, sodišču omogoča preizkus, ali je bil sklep o izvršbi res izdan na podlagi menice.
predlog za obnovo postopka – nepopolna vloga – nepopoln predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga – vrnitev v dopolnitev
ZPP v postopku predhodnega preizkusa predloga za obnovo postopka ne izključuje uporabe 108. člena, na podlagi katerega sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo pošlje vložniku v popravo ali dopolnitev in šele če vložnik v določenem roku tega ne stori, vlogo zavrže.