pogoji za določitev sodnih penalov – začasna odredba kot podlaga za določitev sodnih penalov – pravna narava sklepa o začasni odredbi – začet izvršilni postopek
1. Sklep o začasni odredbi je izvršilni naslov. Kot tak bi torej po tem kriteriju lahko bil podlaga za naložitev sodnih penalov. Ker pa ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku tudi učinek sklepa o izvršbi, se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
2. Tretji odstavek 212. člena ZIZ namreč določa, da lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka 212. člena ZIZ (v obravnavani zadevi je to začasna odredba). Ker je ta predlog (za izvršitev začasne odredbe kot izvršilnega naslova) glede na obrazloženo že po naravi stvari sestavni del samega predloga za izdajo začasne odredbe (v obravnavanem primeru se tako predlaga izrek denarne kazni kot to določa 226. člen ZIZ), po mnenju pritožbenega sodišča upnik nima več pravice predlagati naložitve sodnih penalov dolžniku.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - splošni akt delodajalca - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev
Ukinitev delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 44, 45, 45/2, 184. OZ člen 352.
odškodninska odgovornost - mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - zastaranje
Opozarjanja na napake pri delu in na nepravilen odnos do dela, tudi če je to opravljeno z nekoliko povišanim glasom nadrejenega, še ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, če ne gre za ponavljajoče, sistematično, graje vredno oz. očitno žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti delavcu.
ZGJS člen 5. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Bled člen 29, 33, 34.
izvajanje gospodarske javne službe – odvoz smeti – neizpolnjevanje obveznosti komunalnega podjetja – spor majhne vrednosti
Če komunalno podjetje kot izvajalec gospodarske javne službe ne izvršuje svojih obveznosti (zbiranje, prevoz komunalnih odpadkov), s tem stori prekršek, kar pa ne pomeni, da toženec ni dolžan plačevati takšnih storitev.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 204, 204/3. ZOFVI člen 107.a, 107.a/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti (in dopustnosti) tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi pravnomočne obsodbe po 4. odst. 107.a čl. ZOFVI, je bistveno le, kdaj je bila odpoved tožniku vročena in ne kdaj se je tožnik z domnevno kršitvijo pravice seznanil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - doječa mati - posebno varstvo pred odpovedjo - soglasje inšpektorja
Tožnica kot doječa mati uživa posebno varstvo pred odpovedjo. Tako ji zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca lahko preneha delovno razmerje le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Tožena stranka je za izdajo soglasja zaprosila, inšpektor ji je ugodil in podal soglasje, vendar pa je bila odločba inšpektorja z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odpravljena in vrnjena v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Nato inšpektor (še) ni dopolnil postopka in izdal nove odločbe. Kljub temu, da je bila odločba, s katero je tožena stranka pridobila soglasje za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, odpravljena šele po izdaji odpovedi tožnici, je taka odpoved nezakonita,
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - pravni pouk - napačen pravni pouk
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku, ni vsebovala pravilnega pravnega pouka o pravici do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa o odpovedi, ampak napačen pravni pouk o direktnem sodnem varstvu v 30 dneh od vročitve odpovedi. Ker napačni pravni pouk delavcu ne sme biti v škodo, je treba šteti, da je bila pritožba na komisijo za pritožbe vložena pravočasno, v kolikor je bila vložena v osmih dneh od dneva, ko je tožnik izvedel za napačen pravni pouk oz. ko je bil seznanjen, da je treba v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi najprej uveljavljati varstvo pri delodajalcu, kar je procesna predpostavka za sodno varstvo.
odškodnina za neizkoriščene prosti dni - vojak - zastaranje
Za začetek teka zastaralnega roka je pri terjatvi iz naslova odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka odločilen dan vrnitve tožnikov z misije, na kateri bi proste dni lahko koristila. Pri tem je treba upoštevati, da sta glede na specifično ureditev tedenskega počitka in delovnega časa pripadnikov slovenske vojske tožnika šele tedaj (ne pa vsak teden oz. vsaj v dveh tednih) lahko uveljavila pravico do plačila odškodnine za neizrabljene dneve tedenskega počitka.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda - mesečna renta - kapitalizirana renta
Tožena stranka je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko mu je (ker so bila tla prekrita z vodo) pri delu spodrsnilo, ker mu ni zagotovila varnih delovnih razmer. Sokrivda tožnika ni podana, saj je bil pri toženi stranki zaposlen šele 14 dni, svoje delo je pravilno opravljal in pri tem uporabljal potrebna zaščitna sredstva.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - soprispevek oškodovanca - vmesna sodba
Ob objektivni odgovornosti tožene stranke (do nesreče pri delu je prišlo ob opravljanju nevarnega dela, to je dela na višini) je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker tožnika pri delu ni ustrezno nadzirala in ker mu ni dala ustreznih navodil, pa tudi ker ni sprejela varnostnih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da tožnik ne bi hodil nepazljivo po površini, ki je narejena iz lomljivih materialov, in da ne bi padel na tla.
odškodninska odgovornost delodajalca - razlika v plači - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Tožnik je bil v času, ko je pri toženi stranki opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto komercialist I, upravičen do prejemanja razlike v plači do plače po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana. Po tem, ko je novo pogodbo o zaposlitvi odpovedal sam, tožena stranka ni več dolžna plačevati razlike v plači kot odškodnine zaradi nezakonite prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je bila vzročna zveza pretrgana (s tožnikovo odpovedjo nove pogodbe o zaposlitvi).
Sodišče pri odločanju o odložitvi delitve solastnine upošteva le tiste razloge, ki so prehodne narave s predvidljivim prenehanjem. Neugodne tržne razmere zaradi recesije in podcenjenost nepremičnin (kar je tudi sicer v nasprotju s splošno znanim dejstvom, da so nepremičnine na našem trgu precenjene), ne predstavljajo takšnega razloga.
ZDR člen 32, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - huda malomarnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil za delo strokovno usposobljen, neposredno pred obema kršitvama pri prodaji rabljenih vozil je bil s strani tožene stranke izrecno seznanjen z navodili glede prodaje, udeležen je bil tudi na sestankih in izobraževanjih v zvezi z navedenim, pa je kljub temu neposredno po tem dolžna ravnanja opustil, pri čemer niti ni navajal, da ni vedel, da bi zatrjevana dejanja moral opraviti. Njegovo ravnanje (prevzem vozila v komisijsko prodajo, ne da bi stranka podpisala komisijsko pogodbo oz. ne da bi se podpis overil, zaradi česar je bil onemogočen prenos lastništva na kupca) pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero je delodajalec lahko izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
vzgoja in izobraževanje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Četudi tožena stranka ne bi objavila prostih delovnih mest, pa bi kljub temu s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ta pogodba o zaposlitvi ni nezakonita, saj se skladno 6. odstavkom 109. člena ZOFVI s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, delovno razmerje lahko sklene le za določen čas enega leta. Tako tožnici (ki nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto, na katerem dela) delovno razmerje sklenjeno za določen čas ni moglo preiti v delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
vzgoja in izobraževanje - ravnatelj - razrešitev - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka pred razrešitvijo tožnice z mesta ravnatelja ni zaprosila za mnenje, ampak je na Ministrstvo za šolstvo in šport posredovala že sprejeti sklep o razrešitvi tožnice. S tem je ravnala v nasprotju z 59. členom ZOFVI, tako da je sklep o razrešitvi tožnice z mesta ravnatelja nezakonit in se razveljavi.
Prenehanje zaradi razrešitve (s funkcije ravnatelja) ni zakonit način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Če delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, rok za sodno varstvo ne teče od prejema obvestila, da mu delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšal, ampak od izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena (torej od prenehanja delovnega razmerja).
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - prispevki - ponovna odmera
Kljub temu da je tožnik naknadno za obdobje od 1. 2. 1996 do 28. 2. 1998 plačal prispevke za obvezno zavarovanje, je bila njegova zahteva za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavržena, saj se odstotek za odmero pokojnine ni spremenil, tožena stranka pa je to obdobje že upoštevala pri prvi odmeri pokojnine.
ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/2, 94, 101, 101/3, 161, 262, 262/2. ZPIZ/92 člen 190. ZDR člen 200.
invalid III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - pravica do premestitve
Delavcu, ki opravlja določeno delo po pogodbi o zaposlitvi in se mu kljub ugotovljeni spremembi v invalidnosti delovno pravni status ne spremeni, ni mogoče priznati pravice do nadomestila za invalidnost.
stvarna pristojnost – obveznost iz delovnega razmerja – individualni delovni spor
Ker zahtevani znesek izvira iz delovnega razmerja med pravdnima strankama, pri čemer ni bistveno, da tožena stranka ni več zaposlena pri tožeči stranki, je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče.
Dejstvo, da zavarovanec ne zna utemeljiti svojega predloga za podaljšanje bolniškega staleža, ne more biti odločilno. Zgolj na tej podlagi je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je odločba imenovanega zdravnika o zaključku bolniškega staleža zakonita, ne da bi ugotavljalo, kakšen je bil razlog, da se tožnikov bolniški stalež ni podaljšal, ali je bil ta razlog na strani tožnika oziroma ali je bil za to sam odgovoren, ker se ni pravočasno zglasil pri osebnem zdravniku.