pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – grožnja – utemeljen strah
Tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal zatrjevanih hudih psihičnih pritiskov, negativnega in agresivnega vedenja s strani tožene stranke ter mobbinga, strah pred izgubo zaposlitve, zaradi katerega naj bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, pa ni utemeljen strah, zaradi katerega bi se pogodba o zaposlitvi razveljavila.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Ker je tožnik po sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko, izkoriščal poslovne zveze, pridobljene z delom in s tem kršil pogodbeno prepoved konkuriranja, ni upravičen do plačilo odmene za spoštovanje konkurenčne klavzule. Pri tem ni bistveno, ali je tožena stranka zaradi te kršitve od tožnika zahtevala plačilo odškodnine za nastalo škodo oziroma pavšalne odškodnine, ki je bila za ta primer predvidena v pogodbi o zaposlitvi.
ZDR člen 73, 88, 88/1, 88/1-1, 73, 88, 88/1, 88/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenos dejavnosti - sprememba delodajalca
Do ukinitve funkcionalne enote vzdrževanja pri toženi stranki in s tem tožnikovega delovnega mesta, kar je bil razlog za odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi, je prišlo izključno zaradi prenosa te dejavnosti na pogodbenega partnerja. Ker prenos dejavnosti delodajalcu prenosniku ne daje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita. Tožena stranka bi glede tožnika morala poskrbeti, da bi ga pogodbeni partner prevzel.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 58/1, 178, 178/2. ZOdv člen 1, 1/2, 22, 22/1. ZUstS člen 44, 48. ZPP člen 2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost
Odvetnik, ki dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa, in izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe za priznanje pravice do starostne pokojnine, ima pravico do delne (starostne) pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tek 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR (če delavec krši pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja) je določen drugače, kot v primeru razlogov iz 2. do 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, in teče od dneva, ko se je izvedelo za kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in za storilca (ves čas, ko je možen kazenski pregon).
Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi ne temelji na domnevi, da je delavec storil očitane kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (ali da je storil kaznivo dejanje), ampak jo utemeljujejo okoliščine, ki so se pojavile med postopkom ali zaradi njega, ter interesi strank, ki so zaradi tega bili ali bi utegnili biti ogroženi. Upoštevati je treba okoliščine in interese na strani obeh strank, ki jih lahko predstavita le, če ju sodišče opozori na možnost prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Če tega ne stori, ne more zakonito odločiti o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi in o odškodnini, predvideni za ta primer.
dediščinska tožba - zahtevek za izročitev zapuščine novega dediča - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - začetek teka roka - zapustnik razglašen za mrtvega
Objektivni rok za vložitev tožbe iz 223. člena ZD, v primeru, ko gre za zapustnika, ki je razglašen za mrtvega, začne teči s trenutkom pravnomočnosti odločbe o razglasitvi za mrtvega.
V izvršilnem postopku res velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa tudi ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Izvršilni postopek je v tem smislu res namenjen le realizaciji upnikove terjatve, ki je ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku, vendar pa to ne pomeni nujno, da morajo biti tudi nedenarne obveznosti brez izjeme izpolnjene dobesedno tako, kot se glasijo, ampak je treba ustrezno upoštevati tudi namen, ki naj se doseže z izpolnitvijo obveznosti.
Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče pravilno uporabilo določbo 1.odst. 318.čl. ZGD-1, saj je več kot očitno, da revizor posebne revizije (členi 318-321 ZGD-1) ne more opraviti, če sploh ne ve, kateri posli družbe so predmet njegovega revidiranja. O tem vprašanju revizor ne more odločiti po lastni presoji, temveč zgolj na podlagi celovitega in konkretno opredeljenega skupščinskega sklepa o imenovanju posebnega revizorja (oziroma sodnega sklepa, če skupščina predlog o imenovanju posebnega revizorja zavrne - člen 318/2 ZGD-1).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vročitev - javna listina - dokazovanje
Vročilnica ima elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno; v konkretnem primeru je torej potrjeno, da je bila omenjena sodna odločba toženi stranki vročena 2.4.2007. Vendar pa je glede na določilo 3. odst. 224. čl. ZPP dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Konkretno poskuša to tožena stranka v pritožbi s svojimi trditvami, da je na vročilnici pomotoma odtisnjen datum 2.4.2007 (ker datum na datirki ni bil premaknjen) in da ji je bila sodna odločba dejansko izročena 3.4.2007 (6. odst. 149. čl. ZPP). V tem smislu predlaga izvedbo določenih dokazov.
nadaljevanje izvršbe - aktivni družbeniki - ugovor novega dolžnika
Za utemeljenost odločitve sodišča prve stopnje v navedenem delu je zadoščala že njegova ugotovitev, ki niti ni predmet pritožbenega izpodbijanja, da sta bila (tudi) pritožnika družbenika izbrisane družbe in da je upnik pravočasno, v roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra v Uradnem listu RS, predlagal nadaljevanje postopka zoper družbenike (4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod).
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju FLRJ člen 6, 6/6.
priznanje lastninske pravice – nacionalizacija – upravni postopek – državljanstvo lastnika
Nepremičnine, ki so predmet tega pravdnega postopka, so vpisane v zemljiški knjigi na toženo stranko na podlagi nacionalizacije, ki je bila na območju na katerem ležijo, izpeljana 08.10.1972. Sama nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja na kakšni pravni podlagi (s pravnim poslom, dedovanjem in drugim) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki je nacionalizirano.
ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2. ZGD-1 člen 511, 511/1, 511, 511/1.
odgovornost družbenikov za dolgove družbe - aktivni družbenik - vpliv na poslovanje
Ključnega pomena za presojo spornega vprašanja je dejstvo, da sta bila drugi dolžnik in tretja dolžnica v osnovnem kapitalu družbe udeležena s tako majhnim (praktično zanemarljivim) deležem, da četudi bi hotela, ne bi mogla vplivati na poslovanje družbe. Njun poslovni delež namreč ni predstavljal najmanj desetino osnovnega kapitala, zato nista mogla zahtevati niti sklica skupščine (člen 511/1 ZGD-1, prej čl. 445/1 ZGD), pri čemer je pri presoji njune pasivnosti (glede na zanemarljiv poslovni delež) pomembno tudi to, da je osnovni vložek zanju vplačal prvi dolžnik. Drugi dolžnik in tretja dolžnica torej kot družbenika nista imela (objektivne, pravno relevantne) možnosti vpliva na poslovanje izbrisane družbe, zato so brez pomena pritožbene navedbe, da nista ravnala z zahtevano stopnjo skrbnosti.
obstoj pravde - pravnomočno končana zadeva in povrnitev stroškov
Pravda obstaja od vročitve tožbe tožencu do pravnomočne rešitve. To so obenem tudi meje, v katerih je mogoče uporabiti pravilo o povračilu stroškov po merilu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0006602
ZPre člen 8, 8/3, 63, 64, 64/1, 64/3, 8, 8/3, 63, 64, 64/1, 64/3. ZIZ člen 267, 267. ZPP člen 18, 18/1, 339, 339/2, 339/2-3, 18, 18/1, 339, 339/2, 339/2-3.
začasna odredba - prevzemni prag - sodna pristojnost - tožba na razveljavitev skupščinskega sklepa zaradi kršitve mirovanja glasovalnih pravic - mirovanje glasovalnih pravic - pristojnost za odločanje o zahtevku na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic
Primerjava 1. in 3. odstavka 64. člena ZPre torej pokaže, da je sodišče pristojno določati o tožbi za razveljavitev sklepa skupščine, sprejetega kot posledica kršitve mirovanja glasovalnih pravic po 63. členu ZPre in z njo povezanimi predlogi za zavarovanje (1. odstavek), o zahtevku na prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemniku v ciljni družbi pa je pristojna odločati ATVP (3. odstavek).
zasebna tožba – predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj – zasebni tožilec kot upravičeni predlagatelj – ustavna pravica do enakosti pred zakonom
Pritožnik ima prav, ko meni, da pravica za predlaganje posameznih preiskovalnih dejanj pripada tudi njemu kot zasebnemu tožilcu. Kot namreč izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 8.4.2004 opr. št. Up-119/02, je ustavno sodišče, odločujoč o upravičenosti enakega zahtevka, vendar podanega po oškodovancu kot tožilcu, pojasnilo, da je z razlago, da gre pravica iz 431. čl. ZKP le državnemu tožilcu, oškodovanec kot tožilec postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar je kršena pravica iz 2. odst. 14. čl. Ustave. Po mnenju Ustavnega sodišča bi zato sodišče pri razlagi določbe 431. čl. ZKP moralo izhajati iz določb 429 v zvezi s 63. in 186. čl. ZKP ter oceniti, katere od predlaganih preiskovalnih dejanj bi bilo potrebno opraviti. Navedeno razlago moč uporabiti tudi v danem primeru. Kolikor namreč zasebni tožilec po določbi 186. čl. ZKP sme od preiskovalnega sodnika zahtevati preiskavo, potem izhajajoč iz argumentacije navedene ustavne odločbe, ni videti razlogov, da ne bi mogel predlagati tudi oprave posameznega preiskovalnega dejanja, če je od tega dejanja odvisna njegova odločitev o vložitvi zasebne tožbe.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 243, 17, 17/2, 17/2-3, 243. ZDavP-2 člen 3/3, 49/4, 145, 145/2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov - vsebina - prispevki za socialno varnost
V seznamu izvršilnih naslovov mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej, pri čemer določbe ni mogoče razumeti drugače, kot da morajo biti v seznamu izvršilnih naslovov navedeni tudi posamezni izvršilni naslovi.
Sodišče prve stopnje se v razlogih sodbe ni dolžno opredeliti prav do vseh prvin trditvenega gradiva, prav tako pa tudi ne do vseh prvin dokaznega gradiva. Opredeliti se je dolžno do tistega, kar je bistveno.
Sodišče prve stopnje je štelo, da tožeča stranka na prvi narok za glavno obravnavo o predmetni zadevi, ki pomeni spor majhne vrednosti, kljub izkazanemu vabilu ni pristopila, ker je na obravnavo pristopil J.J., ki pa ni zakoniti zastopnik tožeče stranke, ni pa tudi diplomirani pravnik, da bi bil lahko pooblaščenec. Kot je razvidno iz izpiska iz sodnega registra, ki ga je tožeča stranka priložila tudi pritožbi pa je J.J. kot zastopnik tožeče stranke vpisan v sodni register že od 20.12.1995 dalje.