Zakon ne razlikuje med konstitutivnimi in deklaratornimi vpisi, ne določa npr. da za vpis deklaratorne narave zadošča zgolj izpolnitev formalnih pogojev oz. predpostavk. In ker takšnega določila v njem ni, je treba soglašati s pritožnico v delu, v katerem zatrjuje, da morajo biti tudi za vpis spremembe družbenika, za katerega ni sporno, da gre za deklaratoren vpis, izpolnjene tudi materialne predpostavke.
ZZD člen 10, 10. ZGJS člen 6, 68, 76, 6, 68, 76. ZJC člen 13, 13. ZLNDL člen 2, 3, 2, 3. OZ člen 1060, 1060.
priznanje lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - neupravičena pridobitev
ZLNDL (glede na konkretna zatrjevanja tožeče stranke, da so bile omenjene zemljiške parcele v družbeni lastnini in v uporabi tožeče stranke) predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na tovrstnih nepremičninah, pri čemer gre za originaren način pridobitve lastninske pravice. V skladu z 2. in 3. čl. ZLNDL so lastninsko pravico pridobile fizične oziroma pravne osebe, ki so ob uveljavitvi zakona na nepremičnini imele pravico uporabe, oziroma njihovi pravni nasledniki. Da bi tožeča stranka s svojim nedenarnim tožbenim zahtevkom v zvezi z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine uspela, bi po oceni pritožbenega sodišča morala dokazati, da je imela pravico uporabe na spornih nepremičninah; oziroma, da pred uveljavitvijo navedenega zakona ta pravica uporabe v skladu z do tedaj veljavnim režimom upravljanja in razpolaganja sredstev v družbeni lastnini ni bila prenešena na drugo osebo.
ZIZ člen 291, 291. ZDDV člen 3, 21, 3, 21. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 6, 6/3, 6, 6/3.
stroški izvršitelja - davek na dodano vrednost - davčna osnova
Vrednost točke je določena v neto znesku.
Izvršitelj, ki je zavezanec za DDV, je upravičen celotno vrednost storitve povečati za DDV.
Povečana neto vrednost predstavlja potreben izvršilni strošek.
: ZMEPIZ člen 48, 48/2, 49, 49/1, 50. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1. ZPIZ člen 12, 290, 290/3.
lastnost zavarovanca – odločanje po uradni dolžnosti
Lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, pridobi oseba od nastanka pravnega razmerja dalje. Če pa je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000, pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od 1. 1. 2000 dalje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Ker je imela tožena stranka podlago za zaključek, da je tožnik v spornem obdobju neupravičeno izostajal z dela, v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (o delni zmožnosti za delo), je za presojo vprašanja, kdaj se je seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pomembno le dejstvo, kdaj se je s temi odločbami seznanila. Rok za podajo odpovedi ni mogel začeti teči šele kasneje, na dan neuspelega zagovora, saj tega dne ni izvedela ničesar novega.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - podlaga zavarovanja
Ustanovitelj in družbenik gospodarske družbe (d.o.o), ki je s to družbo kot poslovodja v delovnem razmerju, se pokojninsko in invalidsko zavaruje kot delavec v delovnem razmerju, kljub temu da z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi še ni bil odjavljen iz registra samostojnih podjetnikov.
načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - gradbena pogodba - neskladna gradnja
Tožeča stranka je, kljub temu, da je bila s strani izvajalca opozorjena na pretečo neskladno gradnjo, vztrajala pri gradnji po lastnih gradbenih predlogih. Njeno zavračanje plačila po končni gradnji nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Toženca sta bila tista, ki sta dovolila družbi S. d.o.o. uporabo spornih prostorov tudi v obsegu tožnikovega solastninskega deleža in se zavedala, da s tem posegata v solastninski delež tožnika in torej nista bila v dobri veri. Zahtevek za uporabnino zastara v splošnem petletnem in ne v posebnem triletnem zastaralnem roku.
Pritožba utemeljeno graja stališče prvega sodišča, po katerem je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od posameznih vtoževanih zneskov od dneva zapadlosti pa do plačila za celotno vtoževano obdobje, ne glede na spremembo zakonodaje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti v vmesnem obdobju. Glede na odločbo Ustavnega sodišča je pri odločanju o obrestih treba uporabiti od uveljavitve OZ dalje, to je od 1. 1. 2002, določbo 376. člena tega zakonika. Obresti, ki so do 1. 1. 2002 že dosegle ali presegle glavnico, torej prenehajo teči. Prav tako obresti, ki so v času od 1. 1. 2002 pa do 22. 5. 2007 (ko je stopil v veljavo Zakon o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika) dosegle glavnico, nehajo teči. To pa ne velja za obresti, ki do uveljavitve Zakona o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika še niso dosegle glavnico. Z novelo OZ je bila namreč črtana določba 376. člena OZ in tako obresti, ki ob uveljavitvi novele OZ še niso dosegle glavnice, tečejo dalje do plačila.
Za opredelitev tuje hiše po 226. členu KZ ni odločilno, ali je že dokončana, ampak je odločilen namen njene uporabe, ki je vsekakor vezan z bivanjem (hiša je stavba za bivanje). Čeprav KZ namen bivanja zahteva v zvezi z "drugo stavbo" in ne za hišo.
neuspešni poskus rubeža - rok za predlog za ponovni rubež
ZIZ v drugem odstavku 88. člena predvideva, da se rubež zaključi v roku treh mesecev od dneva prvega neuspešnega poskusa rubeža, in upniku ne daje roka treh mesecev za predlog ponovnega rubeža od vsakokratnega neuspešnega rubeža.
ZPIZ-1 člen 39, 41, 41/2, 41/4, 42. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 228.
matična evidenca - poprava podatkov - del plače iz uspešnosti poslovanja
Ker so bili po dogovoru s sindikati železniškega gospodarstva do izplačila dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja za leto 2004 upravičeni vsi delavci, ki so bili zaposleni v družbah podpisnicah dogovora v letu 2004, pri čemer se je tistim, ki niso bili zaposleni celo leto, izplačal sorazmerni del plače na podlagi uspešnosti poslovanja, se del plače, izplačan na podlagi uspešnosti poslovanja delodajalca, vnese v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za vse zaposlene, ne glede na to ali so bili na delu dejansko prisotni ali pa so bili odsotni zaradi bolezni.
ZGD člen 12, 12/2, 13, 29, 29/1, 12, 12/2, 13, 29, 29/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 17, 33.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga v sodni register že vpisanim subjektom (subjektom vpisa) uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je določba čl. 33 ZJRS, po kateri se dovoli vpis že registrirani pravni ali fizični osebi, ki želi po uveljavitvi ZJRS vpisati v sodni register ali drugo uradno evidenco spremembo svoje firme oz. imena, če ta sprememba vsebuje uskladitev preimenovanja z določbami čl. 17 ZJRS.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 99, 99/1, 137, 137/1, 99, 99/1, 137, 137/1.
pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - generalno pooblastilo - preklic pooblastila
Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Predlog, podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, je pravočasen.
Preklic oziroma odpoved se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, pisno ali ustno na zapisnik. Preklic torej za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil
Proizvodnja prepovedanih drog je tudi gojenje rastline, saj se s tem pridobivajo substance, ki imajo psihotropne učinke. Odraslo rastlino konopljo je mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave kot mamilo. Z ekspertizo Centra za forenzične preiskave pa je bilo tudi ugotovljeno, da konoplja vsebuje vse kanaboidne komponente, katerih količnik, to je THC, je tudi večji od 1. Gojenje rastline zaradi uporabe kot mamilo in prodaje pa pomeni proizvodnjo mamila.
ZTVP člen 66, 66. KZ člen 236, 243, 243/1, 236, 243, 243/1.
zloraba notranje informacije - preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - splošno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporabo predpisov z drugih pravnih področij. Kljub temu pa je za razumevanje posameznih znakov kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji treba upoštevati predpise, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji.
243. člen KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, se sicer neposredno ne sklicuje na predpise s področja zunaj kazenskega prava, vendar je poznavanje teh predpisov pomembno za razlago nekaterih izrazov v opisu tega kaznivega dejanja. Tako je iz Zakona o trgu vrednostnih papirjev mogoče razbrati vsebino posameznih pojmov, ki se pojavljajo tudi v opisu kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, in sicer med drugim tudi pojem notranje informacije. Le-ta je namreč vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih inštrumentov, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma ki še ni bila javno objavljena in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno pomembno vplivala na cene vrednostnih papirjev. Tako 66. člen Zakona o trgu vrednostnih papirjev med drugim določa, da mora javna družba nemudoma objaviti pravne oziroma poslovne dogodke, ki se tičejo javne družbe ali vrednostnega papirja in ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
Sodišče je nepravilno zavrnilo predlagan dokaz z zaslišanjem prič, ker ne bi mogle prepričljivo potrditi dogovora pravdnih strank o menjavi deviz, kar smiselno pomeni, da dokaza ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel. Tako ravnanje pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
SZ člen 116, 116. ZPPLPS člen 4, 4. ZZK-1 člen 243, 244, 243, 244.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice
Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).
ZOR člen 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206, 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206.
razbremenitev od objektivne odgovornosti - nepričakovanost škodnega dogodka - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - prispevek oškodovanca - pravična odškodnina
V rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepričakovana, nepravilna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da je bilo tako ravnanje objektivno predvidljivo.
Po določbi 7. odst. 38. čl. ZIZ je treba povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo oz. je znana njihova višina (subjektivni rok), rok 30 dni pa je določen kot skrajni oz. objektivni rok.
krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo – (objektivna) predvidljivost nastanka škode – teorija o adekvatni vzročnosti
Za presojo toženčeve odškodninske odgovornosti je pomembno, ali je možnost nastanka škode kot posledica njegovega ravnanja (objektivno) predvidljiva, torej ali je bil toženec sposoben predvideti, da lahko njegovo ravnanje povzroči škodljive posledice.