: ZMEPIZ člen 48, 48/2, 49, 49/1, 50. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1. ZPIZ člen 12, 290, 290/3.
lastnost zavarovanca – odločanje po uradni dolžnosti
Lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, pridobi oseba od nastanka pravnega razmerja dalje. Če pa je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000, pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, pridobi oseba lastnost zavarovanca največ od 1. 1. 2000 dalje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Ker je imela tožena stranka podlago za zaključek, da je tožnik v spornem obdobju neupravičeno izostajal z dela, v odločbah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (o delni zmožnosti za delo), je za presojo vprašanja, kdaj se je seznanila z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pomembno le dejstvo, kdaj se je s temi odločbami seznanila. Rok za podajo odpovedi ni mogel začeti teči šele kasneje, na dan neuspelega zagovora, saj tega dne ni izvedela ničesar novega.
ZIZ člen 291, 291. ZDDV člen 3, 21, 3, 21. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 6, 6/3, 6, 6/3.
stroški izvršitelja - davek na dodano vrednost - davčna osnova
Vrednost točke je določena v neto znesku.
Izvršitelj, ki je zavezanec za DDV, je upravičen celotno vrednost storitve povečati za DDV.
Povečana neto vrednost predstavlja potreben izvršilni strošek.
pokojninsko in invalidsko zavarovanje - podlaga zavarovanja
Ustanovitelj in družbenik gospodarske družbe (d.o.o), ki je s to družbo kot poslovodja v delovnem razmerju, se pokojninsko in invalidsko zavaruje kot delavec v delovnem razmerju, kljub temu da z dnem sklenitve pogodbe o zaposlitvi še ni bil odjavljen iz registra samostojnih podjetnikov.
Za opredelitev tuje hiše po 226. členu KZ ni odločilno, ali je že dokončana, ampak je odločilen namen njene uporabe, ki je vsekakor vezan z bivanjem (hiša je stavba za bivanje). Čeprav KZ namen bivanja zahteva v zvezi z "drugo stavbo" in ne za hišo.
ZIZ člen 34, 34/3, 34, 34/3. ZPP člen 99, 99/1, 137, 137/1, 99, 99/1, 137, 137/1.
pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - generalno pooblastilo - preklic pooblastila
Po določbi tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Predlog, podan pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe, je pravočasen.
Preklic oziroma odpoved se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, pisno ali ustno na zapisnik. Preklic torej za sodišče učinkuje šele, ko je sodišče o preklicu obveščeno.
ZPIZ-1 člen 39, 41, 41/2, 41/4, 42. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa člen 228.
matična evidenca - poprava podatkov - del plače iz uspešnosti poslovanja
Ker so bili po dogovoru s sindikati železniškega gospodarstva do izplačila dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja za leto 2004 upravičeni vsi delavci, ki so bili zaposleni v družbah podpisnicah dogovora v letu 2004, pri čemer se je tistim, ki niso bili zaposleni celo leto, izplačal sorazmerni del plače na podlagi uspešnosti poslovanja, se del plače, izplačan na podlagi uspešnosti poslovanja delodajalca, vnese v matično evidenco zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja za vse zaposlene, ne glede na to ali so bili na delu dejansko prisotni ali pa so bili odsotni zaradi bolezni.
ZGD člen 12, 12/2, 13, 29, 29/1, 12, 12/2, 13, 29, 29/1. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 17, 33.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS niti kak drug zakon ne nalaga v sodni register že vpisanim subjektom (subjektom vpisa) uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je določba čl. 33 ZJRS, po kateri se dovoli vpis že registrirani pravni ali fizični osebi, ki želi po uveljavitvi ZJRS vpisati v sodni register ali drugo uradno evidenco spremembo svoje firme oz. imena, če ta sprememba vsebuje uskladitev preimenovanja z določbami čl. 17 ZJRS.
Toženca sta bila tista, ki sta dovolila družbi S. d.o.o. uporabo spornih prostorov tudi v obsegu tožnikovega solastninskega deleža in se zavedala, da s tem posegata v solastninski delež tožnika in torej nista bila v dobri veri. Zahtevek za uporabnino zastara v splošnem petletnem in ne v posebnem triletnem zastaralnem roku.
Pritožba utemeljeno graja stališče prvega sodišča, po katerem je tožnik upravičen do zakonskih zamudnih obresti od posameznih vtoževanih zneskov od dneva zapadlosti pa do plačila za celotno vtoževano obdobje, ne glede na spremembo zakonodaje, ki se nanaša na tek zamudnih obresti v vmesnem obdobju. Glede na odločbo Ustavnega sodišča je pri odločanju o obrestih treba uporabiti od uveljavitve OZ dalje, to je od 1. 1. 2002, določbo 376. člena tega zakonika. Obresti, ki so do 1. 1. 2002 že dosegle ali presegle glavnico, torej prenehajo teči. Prav tako obresti, ki so v času od 1. 1. 2002 pa do 22. 5. 2007 (ko je stopil v veljavo Zakon o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika) dosegle glavnico, nehajo teči. To pa ne velja za obresti, ki do uveljavitve Zakona o spremembi in dopolnitvi obligacijskega zakonika še niso dosegle glavnico. Z novelo OZ je bila namreč črtana določba 376. člena OZ in tako obresti, ki ob uveljavitvi novele OZ še niso dosegle glavnice, tečejo dalje do plačila.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - proizvodnja mamil
Proizvodnja prepovedanih drog je tudi gojenje rastline, saj se s tem pridobivajo substance, ki imajo psihotropne učinke. Odraslo rastlino konopljo je mogoče uporabljati brez nadaljnje predelave kot mamilo. Z ekspertizo Centra za forenzične preiskave pa je bilo tudi ugotovljeno, da konoplja vsebuje vse kanaboidne komponente, katerih količnik, to je THC, je tudi večji od 1. Gojenje rastline zaradi uporabe kot mamilo in prodaje pa pomeni proizvodnjo mamila.
neuspešni poskus rubeža - rok za predlog za ponovni rubež
ZIZ v drugem odstavku 88. člena predvideva, da se rubež zaključi v roku treh mesecev od dneva prvega neuspešnega poskusa rubeža, in upniku ne daje roka treh mesecev za predlog ponovnega rubeža od vsakokratnega neuspešnega rubeža.
načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - gradbena pogodba - neskladna gradnja
Tožeča stranka je, kljub temu, da je bila s strani izvajalca opozorjena na pretečo neskladno gradnjo, vztrajala pri gradnji po lastnih gradbenih predlogih. Njeno zavračanje plačila po končni gradnji nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje in so v njem konzumirana kazniva dejanja po 169. čl. KZ (razžalitev), 146. čl. KZ (grdo ravnanje), 142. čl. KZ (prisiljenje) in po čl. 145 KZ (ogrožanje varnosti). Ker so izvršitvena dejanja po 1. odst. 299. čl. KZ našteta alternativno, za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Poleg posledic storilčevega izvršitvenega dejanja pa mora nastati tudi ogroženost, zgražanje ali prestrašenost v javnosti ali v družini, kar se pri občanih in družinskih članih odraža kot nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost, občutek strahu in podobno. Slednje pa je v opisu obravnavanega dejanja izostalo. V opisu dejanja se sicer navaja, da sta bila obdolženčeva mladoletna sinova, ki sta bila dostikrat navzoča pri prepirih, v neprijetnem položaju ter da so ti prepiri na njiju vplivali negativno in je bil mlajši sin za mamo v skrbeh, starejši pa se je takšnim prepirom izognil tako, da je odšel ven ali se zaprl v svojo sobo, vendar navedena stanja po oceni pritožbenega sodišča po svoji intenzivnosti ne dosegajo pojme ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti, kar pa je, kot je bilo to že navedeno, zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Navedbo, da je bil mlajši sin prestrašen, pa je razumeti le v kontekstu očitanega dejstva, da je obdolženec slednjemu zagrozil, da bo iz službe prinesel pištolo in ga ustrelil in ne zaradi prepirov med obdolžencem in oškodovanko oziroma "psihičnega" nasilja, ki naj bi ga obdolženec izvajal nad oškodovano.
ZOR člen 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206, 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206.
razbremenitev od objektivne odgovornosti - nepričakovanost škodnega dogodka - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - prispevek oškodovanca - pravična odškodnina
V rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepričakovana, nepravilna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da je bilo tako ravnanje objektivno predvidljivo.
krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo – (objektivna) predvidljivost nastanka škode – teorija o adekvatni vzročnosti
Za presojo toženčeve odškodninske odgovornosti je pomembno, ali je možnost nastanka škode kot posledica njegovega ravnanja (objektivno) predvidljiva, torej ali je bil toženec sposoben predvideti, da lahko njegovo ravnanje povzroči škodljive posledice.
zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki po 3. odst. 3. čl. ZPP je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava zaradi kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči.
Ni mogoče soglašati s stališčem, da pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic (1. odst. 248. člena ZGD-1), nima za posledico, da se na tak način pridobljene delnice štejejo za lastne delnice družbe. Z vidika ekonomskega učinka pridobitve na premoženje družbe je te delnice mogoče povsem enačiti z lastnimi delnicami (ki jih je družba sama pridobila). - Dejstvo, da pridobitev delnic ni neveljavna, še ne pomeni, da pridobljenih delnic ni mogoče šteti za lastne delnice.
Ni mogoče soglašati niti s stališčem, da se določba 1. odst. 248. člena ZGD-1 ne razteza na dajanje posojil tretjemu s strani odvisne družbe (družbe v večinski lasti družbe izdajateljice delnic). Posojilo, ki ga da tretjemu družba v večinski lasti izdajateljice delnic, ima za družbo izdajateljico delnic enak ekonomski učinek, kot da bi posojilo dala sama družba izdajateljica (obvladujoča družba).
ZPP člen 2, 235, 328, 332. SPZ člen 66, 66/3, 70. ZTLR člen 20, 20/2. ZNP člen 122. ZZK-1 člen 5, 7.
načelo dispozitivnosti - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitni način
Da sodišče tožniku nekaj prisodi oziroma o nečem odloči, mora biti izpolnjen tudi procesno pravni pogoj, da tožnik to zahteva z ustreznim tožbenim zahtevkom. V 70.čl. SPZ je izrecno navedeno, da se lastninska pravica v sodnem postopku delitve pridobi že s pravnomočnostjo sodne odločbe.