ZOR člen 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206, 174, 177, 192, 200, 203, 205, 206.
razbremenitev od objektivne odgovornosti - nepričakovanost škodnega dogodka - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - prispevek oškodovanca - pravična odškodnina
V rizično sfero objektivno odgovornega imetnika nevarne stvari sodijo tudi nepričakovana, nepravilna in celo nerazumna dejanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Dovolj je, da je bilo tako ravnanje objektivno predvidljivo.
Sodišče je nepravilno zavrnilo predlagan dokaz z zaslišanjem prič, ker ne bi mogle prepričljivo potrditi dogovora pravdnih strank o menjavi deviz, kar smiselno pomeni, da dokaza ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel. Tako ravnanje pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZTVP člen 66, 66. KZ člen 236, 243, 243/1, 236, 243, 243/1.
zloraba notranje informacije - preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - splošno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporabo predpisov z drugih pravnih področij. Kljub temu pa je za razumevanje posameznih znakov kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji treba upoštevati predpise, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji.
243. člen KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, se sicer neposredno ne sklicuje na predpise s področja zunaj kazenskega prava, vendar je poznavanje teh predpisov pomembno za razlago nekaterih izrazov v opisu tega kaznivega dejanja. Tako je iz Zakona o trgu vrednostnih papirjev mogoče razbrati vsebino posameznih pojmov, ki se pojavljajo tudi v opisu kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, in sicer med drugim tudi pojem notranje informacije. Le-ta je namreč vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih inštrumentov, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma ki še ni bila javno objavljena in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno pomembno vplivala na cene vrednostnih papirjev. Tako 66. člen Zakona o trgu vrednostnih papirjev med drugim določa, da mora javna družba nemudoma objaviti pravne oziroma poslovne dogodke, ki se tičejo javne družbe ali vrednostnega papirja in ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - spor o premoženju, ki spada v zapuščino - nadaljevanje postopka
Ker pritožnica nima položaja dedinje, bi lahko šlo kvečjemu za spor med dediči in tretjo osebo glede veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za tak spor pa zapuščinsko sodišče nima podlage za prekinitev postopka v 210. členu ZD. Tretja oseba lahko svoj zahtevek uveljavi samo v pravdi.
ZPP člen 2, 235, 328, 332. SPZ člen 66, 66/3, 70. ZTLR člen 20, 20/2. ZNP člen 122. ZZK-1 člen 5, 7.
načelo dispozitivnosti - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitni način
Da sodišče tožniku nekaj prisodi oziroma o nečem odloči, mora biti izpolnjen tudi procesno pravni pogoj, da tožnik to zahteva z ustreznim tožbenim zahtevkom. V 70.čl. SPZ je izrecno navedeno, da se lastninska pravica v sodnem postopku delitve pridobi že s pravnomočnostjo sodne odločbe.
krivdna odškodninska odgovornost – vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in škodo – (objektivna) predvidljivost nastanka škode – teorija o adekvatni vzročnosti
Za presojo toženčeve odškodninske odgovornosti je pomembno, ali je možnost nastanka škode kot posledica njegovega ravnanja (objektivno) predvidljiva, torej ali je bil toženec sposoben predvideti, da lahko njegovo ravnanje povzroči škodljive posledice.
Ni mogoče soglašati s stališčem, da pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic (1. odst. 248. člena ZGD-1), nima za posledico, da se na tak način pridobljene delnice štejejo za lastne delnice družbe. Z vidika ekonomskega učinka pridobitve na premoženje družbe je te delnice mogoče povsem enačiti z lastnimi delnicami (ki jih je družba sama pridobila). - Dejstvo, da pridobitev delnic ni neveljavna, še ne pomeni, da pridobljenih delnic ni mogoče šteti za lastne delnice.
Ni mogoče soglašati niti s stališčem, da se določba 1. odst. 248. člena ZGD-1 ne razteza na dajanje posojil tretjemu s strani odvisne družbe (družbe v večinski lasti družbe izdajateljice delnic). Posojilo, ki ga da tretjemu družba v večinski lasti izdajateljice delnic, ima za družbo izdajateljico delnic enak ekonomski učinek, kot da bi posojilo dala sama družba izdajateljica (obvladujoča družba).
priznanje lastninske pravice - nacionalizacija - dedovanje
Sama nacionalizacija ni bila odvisna od vprašanja na kakšni pravni podlagi (s pravnim poslom, dedovanje in drugim) je tuj državljan postal lastnik premoženja, ki je nacionalizirano, kar jasno izhaja iz časovnega zaporedja veljavnosti posameznih predpisov na različnih območjih Republike Slovenije v okviru tedanje Jugoslavije.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-3, 580 ZGD-1 člen 8 ZPPSL člen 142, 142/3.
spregled pravne osebnosti - vezanost na ugotovljeno terjatev v stečaju
Čeprav toženec v postopku, kjer je bila ugotovljena terjatev družbe, za katero odgovarja zaradi okoliščin po 3. alineji 1. odst. 6. čl. ZGD, ni sodeloval, ga ta pravnomočna ugotovitev veže, saj bi bil v nasprotnem primeru (vsaj delno) izničen namen instituta spregleda pravne osebnosti.
pogodba o življenjskem zavarovanju - vodenje pravdnega postopka - izvedenstvo
Res je, da po čl. 252 ZPP sodišče vodi dokaze izvedencev, vendar pa ni bila dolžnost sodišča, da ponovno zasliši izvedenca P., če je verjelo izvedbi izvedenca B. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, zakaj je verjelo temu izvedencu, zato bi lahko le tožeča stranka predlagala soočenje izvedenca po II. odst. 254. čl. ZPP.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži listin, določenih v 3. odstavku 13. člena ZST, takšen predlog ni formalno nepopoln (in se ga ne zavrže), ampak ga je potrebno obravnavati po vsebini (in zaradi neutemeljenosti zavrniti).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri tožniku je bila ugotovljena dokaj visoka stopnja alkohola v krvi, čeprav je tožena stranka delavce že dalj časa opozarjala na pomen spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma o treznosti na delovnem mestu. Poleg tega je bilo tožnikovo delo v proizvodnji takšne narave, da je s tem, ko ga je opravljal pod vplivom alkohola, povečal možnost nastanka škode oziroma poškodbe. Navedene okoliščine so povzročile, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj in mu utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.
Obnovo postopka iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP (če pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik) lahko zahteva le stranka, katere pravice so bile kršene s tem, ker v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovodna oseba
Četudi sta stranki v individualni pogodbi o zaposlitvi določili, da lahko pride do prenehanja delovnega razmerja tudi iz drugih utemeljenih razlogov, presojana odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden razlog za odpoved, ni zakonita. Da bi bila zakonita, bi morali stranki utemeljene razloge za prenehanje delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi konkretizirati oziroma bi morala tožena stranka odpoved podati na enega izmed načinov, določenih v ZDR.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je odločitev o predlogu za razširitev dnevnega reda prepustila v odločitev skupščini, omogočila obravnavanje dodatnih točk dnevnega reda (ob predpostavki podanega potrebnega soglasja večine navzočih delničarjev). Zato ni moč govoriti o zlorabi instituta razširitve dnevnega reda s strani uprave tožene stranke in samovoljnem odločanju uprave o dopolnitvah predlaganega dnevnega reda.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da je bil dnevni red razširjen že zato, ker so bili navzoči na skupščini vsi delničarji. Dejstvo, da so bili na skupščini navzoči vsi delničarji (univerzalna skupščina) ne ustvarja posledic že samo po sebi, temveč je šele pogoj za nastanek le -teh. Zato ni utemeljena trditev pritožnika, da je zaradi pravil o univerzalni skupščini sklep o (ne)razširitvi dnevnega reda po sami vsebini v nasprotju z zakonom.
2. odst. 283. čl. ZGD med drugim določa, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino. V obravnavanem primeru iz družbene pogodbe izhaja, da ima tožena stranka poslovodni odbor, ki ga sestavljajo trije člani. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v primeru, kakršen je obravnavani, skupščina pravilno sklicana tedaj, ko je o njenem sklicu odločil poslovodni odbor z navadno večino. Ko je to storjeno pa zadošča, da družbenike o sklicu obvesti kdorkoli izmed poslovodij.
Institut "culpa in contrahendo" je pojem, širši od vsebine odgovornosti za pogajanja, saj se z njim označujejo vse pravice in obveznosti, ki so povezane s sklenitvijo pogodbe, in ne le tiste, ki se navezujejo na nepoštena pogajanja.
obligacijsko pravo - stvarno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0006634
ZTLR člen 13, 15, 13, 15. SZ člen 26, 32, 26, 32.
upravnik večstanovanjske hiše - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - način delitve
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov je skladno s pogodbo o upravljanju naloga upravnika, ta pa ne more svoje naloge v primeru odsotnosti pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.