SZ člen 116, 116. ZPPLPS člen 4, 4. ZZK-1 člen 243, 244, 243, 244.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice
Tožnik je za izbrisno tožbo lahko aktivno legitimiran, če je na stvari, ki je bila predmet vpisa, pred vpisom pridobil lastninsko pravico. Tožnik je zatrjeval, da je lastninsko pravico na spornem stanovanju pridobil na podlagi zakona, konkretno na podlagi določbe 116. člena Stanovanjskega zakona iz leta 1991 (SZ).
ZPP člen 2, 235, 328, 332. SPZ člen 66, 66/3, 70. ZTLR člen 20, 20/2. ZNP člen 122. ZZK-1 člen 5, 7.
načelo dispozitivnosti - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - pridobitni način
Da sodišče tožniku nekaj prisodi oziroma o nečem odloči, mora biti izpolnjen tudi procesno pravni pogoj, da tožnik to zahteva z ustreznim tožbenim zahtevkom. V 70.čl. SPZ je izrecno navedeno, da se lastninska pravica v sodnem postopku delitve pridobi že s pravnomočnostjo sodne odločbe.
Po določbi 7. odst. 38. čl. ZIZ je treba povrnitev stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo oz. je znana njihova višina (subjektivni rok), rok 30 dni pa je določen kot skrajni oz. objektivni rok.
Ni mogoče soglašati s stališčem, da pravni posel, s katerim družba zagotovi predujem ali posojilo za pridobitev delnic (1. odst. 248. člena ZGD-1), nima za posledico, da se na tak način pridobljene delnice štejejo za lastne delnice družbe. Z vidika ekonomskega učinka pridobitve na premoženje družbe je te delnice mogoče povsem enačiti z lastnimi delnicami (ki jih je družba sama pridobila). - Dejstvo, da pridobitev delnic ni neveljavna, še ne pomeni, da pridobljenih delnic ni mogoče šteti za lastne delnice.
Ni mogoče soglašati niti s stališčem, da se določba 1. odst. 248. člena ZGD-1 ne razteza na dajanje posojil tretjemu s strani odvisne družbe (družbe v večinski lasti družbe izdajateljice delnic). Posojilo, ki ga da tretjemu družba v večinski lasti izdajateljice delnic, ima za družbo izdajateljico delnic enak ekonomski učinek, kot da bi posojilo dala sama družba izdajateljica (obvladujoča družba).
ZTVP člen 66, 66. KZ člen 236, 243, 243/1, 236, 243, 243/1.
zloraba notranje informacije - preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - splošno kaznivo dejanje
Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji je načeloma opredeljeno kot splošno kaznivo dejanje, kar pomeni, da ga lahko zagreši vsakdo, ki je subjekt kazenskega prava. Ker pa je to kaznivo dejanje lahko izvršeno le s preslepitvijo pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji in opcijami, je krog potencialnih storilcev dejansko zožen na osebe, ki dajejo vrednostne papirje v promet oziroma ki trgujejo s temi papirji. Člen 236 KZ neposredno ne odkazuje na uporabo predpisov z drugih pravnih področij. Kljub temu pa je za razumevanje posameznih znakov kaznivega dejanja preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji treba upoštevati predpise, ki urejajo trgovanje z vrednostnimi papirji.
243. člen KZ, ki opredeljuje kaznivo dejanje zlorabe notranje informacije, se sicer neposredno ne sklicuje na predpise s področja zunaj kazenskega prava, vendar je poznavanje teh predpisov pomembno za razlago nekaterih izrazov v opisu tega kaznivega dejanja. Tako je iz Zakona o trgu vrednostnih papirjev mogoče razbrati vsebino posameznih pojmov, ki se pojavljajo tudi v opisu kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, in sicer med drugim tudi pojem notranje informacije. Le-ta je namreč vsaka natančna informacija, ki se nanaša posredno ali neposredno na enega ali več izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih inštrumentov, ki še ni postala dostopna javnosti oziroma ki še ni bila javno objavljena in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno pomembno vplivala na cene vrednostnih papirjev. Tako 66. člen Zakona o trgu vrednostnih papirjev med drugim določa, da mora javna družba nemudoma objaviti pravne oziroma poslovne dogodke, ki se tičejo javne družbe ali vrednostnega papirja in ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
zemljiškoknjižno dovolilo - vknjižba lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave
Namen procesne omejitve prostega razpolaganja z zahtevki po 3. odst. 3. čl. ZPP je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava zaradi kogentnih zapovedi oziroma prepovedi ne bi mogle doseči.
Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje in so v njem konzumirana kazniva dejanja po 169. čl. KZ (razžalitev), 146. čl. KZ (grdo ravnanje), 142. čl. KZ (prisiljenje) in po čl. 145 KZ (ogrožanje varnosti). Ker so izvršitvena dejanja po 1. odst. 299. čl. KZ našteta alternativno, za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Poleg posledic storilčevega izvršitvenega dejanja pa mora nastati tudi ogroženost, zgražanje ali prestrašenost v javnosti ali v družini, kar se pri občanih in družinskih članih odraža kot nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost, občutek strahu in podobno. Slednje pa je v opisu obravnavanega dejanja izostalo. V opisu dejanja se sicer navaja, da sta bila obdolženčeva mladoletna sinova, ki sta bila dostikrat navzoča pri prepirih, v neprijetnem položaju ter da so ti prepiri na njiju vplivali negativno in je bil mlajši sin za mamo v skrbeh, starejši pa se je takšnim prepirom izognil tako, da je odšel ven ali se zaprl v svojo sobo, vendar navedena stanja po oceni pritožbenega sodišča po svoji intenzivnosti ne dosegajo pojme ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti, kar pa je, kot je bilo to že navedeno, zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Navedbo, da je bil mlajši sin prestrašen, pa je razumeti le v kontekstu očitanega dejstva, da je obdolženec slednjemu zagrozil, da bo iz službe prinesel pištolo in ga ustrelil in ne zaradi prepirov med obdolžencem in oškodovanko oziroma "psihičnega" nasilja, ki naj bi ga obdolženec izvajal nad oškodovano.
predlog za razdelitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku – čas vložitve predloga – eventualna maksima – nova dejstva in dokazi
V nepravdnem postopku se na podlagi 37. čl. ZNP uporabljajo določbe ZPP o eventualni maksimi (286. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP), vendar to enako velja le za navajanje novih dejstev in novih dokazov, ne velja pa za vloge udeležencev glede načina razdelitve premoženja. Takšen predlog lahko udeleženci postopka podajajo do konca nepravdnega postopka.
ZGD člen 6, 6/1, 6/1-3, 580 ZGD-1 člen 8 ZPPSL člen 142, 142/3.
spregled pravne osebnosti - vezanost na ugotovljeno terjatev v stečaju
Čeprav toženec v postopku, kjer je bila ugotovljena terjatev družbe, za katero odgovarja zaradi okoliščin po 3. alineji 1. odst. 6. čl. ZGD, ni sodeloval, ga ta pravnomočna ugotovitev veže, saj bi bil v nasprotnem primeru (vsaj delno) izničen namen instituta spregleda pravne osebnosti.
6 % prispevek za pokojninsko zavarovanje pri izplačilu nagrade in stroškov sodnemu izvedencu iz cenitve ima pravno podlago v 2. odst. 27. čl. Zakona o pokojninskem zavarovanju, saj se sodni izvedenci in cenilci ne uvrščajo med osebe, ki bi opravljale to delo kot samostojno dejavnost. Funkcija sodnega cenilca je med določbami o zavarovanju za posebne primere umeščena v „drugo pravno razmerje“, za katera se vzpostavi zavarovanje po 2. odst. 27. čl. ZPIZ-1, prispevek 6 % od bruto zneska prejemnika iz drugega pravnega razmerja plačujejo izplačevalci.
Obnovo postopka iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP (če pravdne stranke ne zastopa zakoniti zastopnik) lahko zahteva le stranka, katere pravice so bile kršene s tem, ker v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Pri tožniku je bila ugotovljena dokaj visoka stopnja alkohola v krvi, čeprav je tožena stranka delavce že dalj časa opozarjala na pomen spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma o treznosti na delovnem mestu. Poleg tega je bilo tožnikovo delo v proizvodnji takšne narave, da je s tem, ko ga je opravljal pod vplivom alkohola, povečal možnost nastanka škode oziroma poškodbe. Navedene okoliščine so povzročile, da je tožena stranka izgubila zaupanje vanj in mu utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj nadaljevanje delovnega razmerja ni bilo mogoče niti do izteka odpovednega roka.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži listin, določenih v 3. odstavku 13. člena ZST, takšen predlog ni formalno nepopoln (in se ga ne zavrže), ampak ga je potrebno obravnavati po vsebini (in zaradi neutemeljenosti zavrniti).
pogodba o življenjskem zavarovanju - vodenje pravdnega postopka - izvedenstvo
Res je, da po čl. 252 ZPP sodišče vodi dokaze izvedencev, vendar pa ni bila dolžnost sodišča, da ponovno zasliši izvedenca P., če je verjelo izvedbi izvedenca B. Sodišče prve stopnje je razumno obrazložilo, zakaj je verjelo temu izvedencu, zato bi lahko le tožeča stranka predlagala soočenje izvedenca po II. odst. 254. čl. ZPP.
Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, na katero je v pravdi vezano, pravilno uporabilo materialno pravo. V kolikor pa pritožba meri na uporabo instituta spregleda pravne osebnosti po čl. 6 ZGD oz. čl. 8 ZGD-1, bi morala konkretne trditve, vključno z dokazi za takšne trditve, tožeča stranka, v skladu s procesnimi pravili (286. čl. ZPP), navajati že pred sodiščem prve stopnje).
obligacijsko pravo - stvarno pravo - stanovanjsko pravo
VSL0006634
ZTLR člen 13, 15, 13, 15. SZ člen 26, 32, 26, 32.
upravnik večstanovanjske hiše - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - način delitve
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov je skladno s pogodbo o upravljanju naloga upravnika, ta pa ne more svoje naloge v primeru odsotnosti pogodbe o upravljanju med etažnimi lastniki ali sodnega sklepa z enakim učinkom opraviti tako, da upoštevajoč zgoraj omenjeno metodologijo točkovanja sam določi velikost deležev etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov upravljanja v ožjem smislu.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega smiselna uporaba prihaja v poštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. ZIZ), izhaja iz načela proste presoje dokazov (8. čl. ZPP). To pomeni, da ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je določeno dejstvo mogoče dokazovati le na določen način oz. le z določenimi dokaznimi sredstvi (npr. plačilo le z listinami).
Obstoj pravdne oz. procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora samo (po uradni dolžnosti) poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.
ZOR člen 26, 31, 32, 32/1, 38, 45, 45/1, 45/4, 272, 272/2, 273, 273/1, 26, 31, 32, 32/1, 38, 45, 45/1, 45/4, 272, 272/2, 273, 273/1. ZIZ člen 238, 238. OZ člen 22, 27, 22, 27.
pogodba - sklenitev pogodbe - sklenitev glavne pogodbe - predpogodba - pogodbena kazen - pojem ponudbe - ponudba - sprejem ponudbe - izjava volje - poziv k prodaji
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odstavek 45. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ). Neizpolnitev predpogodbe se zato kaže v opustitvi podati izjavo volje, k izjavi katere se je sklenitelj v predpogodbi zavezal in na podlagi katere bo sklenjena glavna pogodba. Ker pa sklenitev (vsake) pogodbe predpostavlja ponudbo in sprejem le-te, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklenitelju predpogodbe mogoče očitati neizpolnitev predpogodbe, če (1) ni podal ponudbe za sklenitev pogodbe, ali pa je takšen očitek utemeljen le takrat, če je opustil podati (2) izjavo o sprejemu sopogodbenikove ponudbe. Po razumevanju pritožbenega sodišča je pravilno stališče, da je očitek neizpolnitve predpogodbe lahko utemeljen le takrat, ko je pogodbenik odklonil podati izjavo o sprejemu ponudbe zainteresirane stranke.