ZOR člen 26, 31, 32, 32/1, 38, 45, 45/1, 45/4, 272, 272/2, 273, 273/1, 26, 31, 32, 32/1, 38, 45, 45/1, 45/4, 272, 272/2, 273, 273/1. ZIZ člen 238, 238. OZ člen 22, 27, 22, 27.
pogodba - sklenitev pogodbe - sklenitev glavne pogodbe - predpogodba - pogodbena kazen - pojem ponudbe - ponudba - sprejem ponudbe - izjava volje - poziv k prodaji
S predpogodbo se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena glavna pogodba (1. odstavek 45. člena ZOR v zvezi s 1060. členom OZ). Neizpolnitev predpogodbe se zato kaže v opustitvi podati izjavo volje, k izjavi katere se je sklenitelj v predpogodbi zavezal in na podlagi katere bo sklenjena glavna pogodba. Ker pa sklenitev (vsake) pogodbe predpostavlja ponudbo in sprejem le-te, je treba odgovoriti na vprašanje, ali je sklenitelju predpogodbe mogoče očitati neizpolnitev predpogodbe, če (1) ni podal ponudbe za sklenitev pogodbe, ali pa je takšen očitek utemeljen le takrat, če je opustil podati (2) izjavo o sprejemu sopogodbenikove ponudbe. Po razumevanju pritožbenega sodišča je pravilno stališče, da je očitek neizpolnitve predpogodbe lahko utemeljen le takrat, ko je pogodbenik odklonil podati izjavo o sprejemu ponudbe zainteresirane stranke.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), katerega smiselna uporaba prihaja v poštev tudi v izvršilnem postopku (15. čl. ZIZ), izhaja iz načela proste presoje dokazov (8. čl. ZPP). To pomeni, da ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je določeno dejstvo mogoče dokazovati le na določen način oz. le z določenimi dokaznimi sredstvi (npr. plačilo le z listinami).
Institut "culpa in contrahendo" je pojem, širši od vsebine odgovornosti za pogajanja, saj se z njim označujejo vse pravice in obveznosti, ki so povezane s sklenitvijo pogodbe, in ne le tiste, ki se navezujejo na nepoštena pogajanja.
Obstoj pravdne oz. procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora samo (po uradni dolžnosti) poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine (ne)sposobnosti.
Sodišče prve stopnje je ob trditveni podlagi pravdnih strank, na katero je v pravdi vezano, pravilno uporabilo materialno pravo. V kolikor pa pritožba meri na uporabo instituta spregleda pravne osebnosti po čl. 6 ZGD oz. čl. 8 ZGD-1, bi morala konkretne trditve, vključno z dokazi za takšne trditve, tožeča stranka, v skladu s procesnimi pravili (286. čl. ZPP), navajati že pred sodiščem prve stopnje).
Sodišče lahko sodno razveže pogodbo o zaposlitvi le, če ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in so podani drugi razlogi za uporabo tega instituta, določeni v 118. členu ZDR (upoštevaje vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče). Zgolj zaradi tega, ker si interesi pogodbenih strank nasprotujejo (v konkretnem primeru si tožnik želi vrnitve na delo, tožena stranka pa, da se tožnik na delo ne vrne), to ne pomeni, da pogodbe o zaposlitvi ni mogoče sodno razvezati. Glede na okoliščine primera (porušeno zaupanje do tožnika, onemogočeno oziroma skrajno oteženo delo v prihodnje) je uporaba navedenega instituta utemeljena.
2. odst. 283. čl. ZGD med drugim določa, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino. V obravnavanem primeru iz družbene pogodbe izhaja, da ima tožena stranka poslovodni odbor, ki ga sestavljajo trije člani. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v primeru, kakršen je obravnavani, skupščina pravilno sklicana tedaj, ko je o njenem sklicu odločil poslovodni odbor z navadno večino. Ko je to storjeno pa zadošča, da družbenike o sklicu obvesti kdorkoli izmed poslovodij.
Z izplačilom 11.000.000,00 SIT je tožena stranka pristala, da tožnici takoj izplača reparacijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, tožnica je navedeni znesek prejela in se odpovedala pravici do vrnitve na delo k toženi stranki. Ker je šlo za dopustno razpolaganje strank glede plačila neto prejemkov iz delovnega razmerja, tožnica ni upravičena do vtoževanega zneska, ki predstavlja razliko med izplačanim zneskom in popolno reparacijo, do katere bi bila upravičena, če ne bi pristala na izvensodno poravnavo.
pobotni ugovor - izrek - prekoračitev tožbenega zahtevka
V primeru pobotnega ugovora se v izreku sodbe ugotovi obstoj terjatve tožeče stranke in obstoj terjatve tožene stranke, nato pa se ugotovljeni terjatvi med seboj pobotata in zahtevek tožeče stranke zavrne. To pomeni, da je mogoče o obstoju terjatve tožene stranke, ki je uveljavljana v pobot, odločati le do višine terjatve tožeče stranke. Ker je sodišče prve stopnje obstoj navedene terjatve ugotavljalo tudi v presežku, je s tem prekoračilo tožbeni zahtevek.
Pri terjatvi tožeče stranke, to je terjatvi za plačilo uporabnine oz. odškodnine za čas od dne, ko bi poslovni prostor po pogodbi moral biti izročen, gre namreč za terjatev za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo. Tako zastaranje pa začne teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka s tem, ko je odločitev o predlogu za razširitev dnevnega reda prepustila v odločitev skupščini, omogočila obravnavanje dodatnih točk dnevnega reda (ob predpostavki podanega potrebnega soglasja večine navzočih delničarjev). Zato ni moč govoriti o zlorabi instituta razširitve dnevnega reda s strani uprave tožene stranke in samovoljnem odločanju uprave o dopolnitvah predlaganega dnevnega reda.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da je bil dnevni red razširjen že zato, ker so bili navzoči na skupščini vsi delničarji. Dejstvo, da so bili na skupščini navzoči vsi delničarji (univerzalna skupščina) ne ustvarja posledic že samo po sebi, temveč je šele pogoj za nastanek le -teh. Zato ni utemeljena trditev pritožnika, da je zaradi pravil o univerzalni skupščini sklep o (ne)razširitvi dnevnega reda po sami vsebini v nasprotju z zakonom.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovodna oseba
Četudi sta stranki v individualni pogodbi o zaposlitvi določili, da lahko pride do prenehanja delovnega razmerja tudi iz drugih utemeljenih razlogov, presojana odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden razlog za odpoved, ni zakonita. Da bi bila zakonita, bi morali stranki utemeljene razloge za prenehanje delovnega razmerja v pogodbi o zaposlitvi konkretizirati oziroma bi morala tožena stranka odpoved podati na enega izmed načinov, določenih v ZDR.
Za ugotovitev kdo so dediči ni odločilen sklep o dedovanju, ker gre za odločbo deklarativne narave. Če pa je zapuščinski postopek končan, se iz njega vidi, kdo so dediči.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – invalid III. kategorije
Tožnik je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, priznana mu je bila pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugo ustrezno delo. Ker je invalidnost nastala v času veljavnosti ZPIZ/92, bi bil upravičen do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je enako razliki med pokojninsko osnovo, od katere bi se odmerila invalidska pokojnina ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, in plačo, določeno ob razporeditvi na drugo ustrezno delo, le v primeru, če bi bila njegova plača manjša od pokojninske osnove.
Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 5.2.2002, bi moralo sodišče prve stopnje pogoje za izdajo zamudne sodbe presojati po prvotnem (nenoveliranem) ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99).
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - nadaljevanje z delom
Pri presoji pogodbe o zaposlitvi za poklicnega pripadnika Slovenske vojske je sicer potrebno upoštevati specialno ureditev v ZJU in ZObr, vendar ne v primeru, kadar ni sporna podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak delavec - vojak uveljavlja domnevo, da je sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zaradi tega, ker je z delom pri toženi stranki nadaljeval tudi po izteku časa, določenega s pogodbo o zaposlitvi. Ker o tej materiji niti ZJU niti ZObr ne določata ničesar, je potrebno uporabiti le določbe ZDR in tožniku po določbi 54. člena ZDR ugoditi.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – prenehanje delovnega razmerja neodvisno od volje
Soglasje oziroma volja za prenehanje delovnega razmerja delavca mora biti jasno in nedvomno izražena. Ravnanja tožnika, ki je s podpisom potrdil prejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki je umaknil tožbo, s katero je uveljavljal nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ni mogoče šteti za soglasje k prenehanju delovnega razmerja. Tožnik, delovni invalid II. kategorije invalidnosti, ima zato pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj mu je delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje.
Glede na navodila zdravnika, da se tožnik v času bolniškega staleža lahko giblje okoli hiše, vozi na injekcije v ambulanto v kraj, ki je 4 km oddaljen od njegovega prebivališča, in gre v trgovino po hrano, ravnanja, ko je dvakrat peljal hči v šolo, enkrat v trgovino in enkrat do bankomata, ne predstavljajo ravnanj v nasprotju z navodili zdravnika in niso utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
solastnina - način delitve stvari - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari
Zaradi zgoraj opisanega materialnopravno napačnega ravnanja sodišča prve stopnje, ko je le-to fazo fizične delitve stvari kar preskočilo in prešlo na civilno delitev, je ostalo pravno relevantno dejansko stanje (v zvezi z možnostmi fizične delitve stvari) nepopolno ugotovljeno, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem naj sodišče prve stopnje upošteva "hierarhijo" načinov delitve, kot jo predvideva 70. člen SPZ, prvenstveno preuči možnost civilne delitve solastne stvari in šele ob morebitni ugotovitvi, da delitev solastne stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, preide na civilno delitev stvari.