ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 352, 352/2, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – nepremoženjska škoda
Tožena stranka se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki je tožnici nastala, ker je stopila na žogo, padla in si zvila gleženj, s sklicevanje na dejstvo, da je imelo igrišče uporabno dovoljenje. Slednje pomeni, da je igrišče izpolnjevalo vse zahteve za varno uporabo, kar pa ni odločilno, saj do poškodbe ni prišlo zaradi napak ali pomanjkljivosti igrišča, ampak zaradi neustrezne organizacije in nezadostnega zagotavljanja varnosti pri igri dveh skupin otrok, ko je pri eni skupini potekala igra z več žogami.
Tožena stranka v pritožbi napada ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa glede na izrecno določbo 1.odst. 458.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dovoljeno.
ZDR člen 141, 142, 142/2, 147, 154, 158, 201. ZOFVI člen 119, 120. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 62.
delovna obveznost – prepoved dodatnega dela
Tožnica je izpolnila svojo tedensko 40 urno delovno obveznost s 5 urami rednega pouka na dan, z dnevnim odmorom v trajanju 0,5 ure in s pripravami na pouk v trajanju 2,5 ure dnevno, skupaj torej 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za prepoved toženi stranki, da ji nalaga dodatne učne oziroma delovne obveznosti jutranjih varstev, nadomeščanja ostalih učiteljev ter popoldanskih dežurstev utemeljen.
ZPPSL člen 5, 5/2, 13, 94, 97, 97/5, 105, 5, 5/2, 13, 94, 97, 97/5, 105. OZ člen 287, 288, 287, 288.
začetek stečajnega postopka - pooblaščenec za zastopanje - predlog za prisilno poravnavo
Vložitev predloga za začetek postopka prisilne poravnave je procesna ovira (negativna procesna predpostavka) za začetek stečaja, pri čemer zakon ne določa nobenih posledic, ki bi vplivale na vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Bistvo določbe 2. odst. 5. čl. ZPPSL je v tem, da daje postopku prisilne poravnave relativno prednost pred stečajnim postopkom.
Tožnica je konkretizirala denarni tožbeni zahtevek, tako da je namesto opisno opredeljenega zahtevka za izplačilo nadomestila plače za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevala plačilo nadomestila plače v višini 800,00 EUR mesečno. Ker gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem je možnost objektivne spremembe tožbe dovoljena po specialni določbi 4. odstavka 41. člena ZDSS-1, tožena stranka takšni spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dopustiti.
Navedbe tožeče stranke v pritožbi pomenijo napad na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, po izrecni določbi 1.odst. 458.čl. ZPP pa se sodba izdana v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZNP člen 21, 21. ZGD-1 člen 50, 52, 322, 322/3, 50, 52, 322, 322/3.
imenovanje izrednega revizorja
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 3.odst. 322.čl. ZGD-1, saj bi moral predlagatelj kot imetnik delnic nasprotnega udeleženca te delnice deponirati pri klirinško depotni družbi le tedaj, če bi šlo za še nedeponirane delnice v materializirani obliki. Ker pa so delnice nasprotnega udeleženca izdane v nematerializirani obliki in se kot take itak nahajajo v deponiji pri klirinško depotni družbi (ki jih vodi v imenu in za račun izdajatelja, to je nasprotnega udeleženca), ne more biti nobene dileme o tem, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi povsem pravilno uporabilo omenjeno zakonsko določbo, pri čemer pritožba niti ne zatrjuje, da je predlagatelj te delnice odsvojil ali z njimi kako drugače razpolagal do odločbe o predlogu za izredno revizijo.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, vendar le, če ga ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa je v konkretni zadevi sodišče že razpisalo narok za glavno obravnavo in narok tudi že oklicalo, šele potem pa je tožena stranka vložila ugovor krajevne nepristojnosti, ki je torej očitno prepozen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR mora delodajalec dokazati, da je hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja po obsegu, intenzivnosti, pomenu in drugih okoliščinah takšna, da je izredna odpoved utemeljena. Ker je tožena stranka tožniku očitala zgolj neudeležbo na sestanku, na katerem se ni dogajalo nič, kar ne more predstavljati hujše kršitve delovnih obveznosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je javna dražba opravila.
sklep o izvršbi - verodostojna listina - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - litispendenca - res iudicata - pravnomočna odločba
Če je bila izvršba, ki je bila dovoljena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pravnomočno ustavljena zaradi neuspešnosti, dovolitev izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine kot izvršilnega naslova, ne pomeni ponovnega odločanja o že razsojeni stvari.
Ker pa je predhodni izvršilni postopek, ki je tekel na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, bil pravnomočno ustavljen, tudi ni bil utemeljen dolžnikov ugovor litispendence.
ZIZ člen 192/2, 192/2. SPZ člen 67/2, 67/3, 70, 67/2, 67/3, 70.
izvršba na nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - solastnina
Upnika sta lastnika le 48/100 predmetne nepremičnine, kar pomeni, da izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov ne moreta zahtevati. Prav tako pa ne moreta zahtevati izselitve iz 48/100 nepremičnine, dokler le ta ni razdeljena (primerjaj 70. člen SPZ) oziroma dokler ni jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžničin delež, katerega je dolžna izseliti in prostega oseb in stvari izročiti kupcema.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tudi v primeru, če bi obstajalo prosto delovno mesto, za katerega bi tožnik izpolnjeval pogoje ali pa bi se za delo lahko dokvalificiral ali prekvalificiral, mu tožena stranka takega dela ne bi bila dolžna ponuditi, če bi izkazala, da nima potrebe po zasedbi tega delovnega mesta ali pa če bi bila dokvalifikacija ali prekvalifikacija predolgotrajna ali povezana s prevelikimi (nesorazmernimi) stroški.
URS člen 22, 22. ZPP člen 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142, 139, 139/3, 140, 141, 141/4, 142. EKČP člen 6.
vročanje subjektu vpisa v sodni register - ponovno vročanje sodbe - kršitev načela kontradiktornosti - neenako obravnavanje strank v postopku
Iz obrazloženega izhaja, da sodišče prve stopnje vse do vročanja sodbe ni sledilo predlogu tožeče stranke, naj se pisanja vročajo na naslov njenega zakonitega zastopnika. Z dopustitvijo ponovnega vročanja sodbe na drugem kraju od tistega, na katerem so se do tedaj veljavno opravljale vročitve sodnih pisanj, bi sodišče tožeči stranki dalo možnost, da v dodatnem roku vloži pravno sredstvo. Takšno postopanje pa bi po presoji pritožbenega sodišča pomenilo neenako obravnavanje strank v postopku in s tem kršitev načela kontradiktornosti, ki je neposreden izraz ustavne zagotovljene pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).
Upoštevaje zakonsko podlago čl. 200 ZOR pripada oškodovanki takšna denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, ki naj ji omogoči satisfakcijo, zadoščenje, s prisojenim zneskom pa ima oškodovanka možnost, da si z njim pridobi zadovoljstvo in kolikor je mogoče ublaži trpljenje zaradi razžalitve. Da pa bi prisojena denarna odškodnina ustrezala pravnemu standardu pravične denarne odškodnine, mora tako sodišče pri odločanju upoštevati ne le okoliščine primera, zlasti stopnjo bolečin in njihovo trajanje,ampak tudi pomen prizadete dobrine in namen odškodnine in paziti, da odmerjena odškodnina ne gre na roko težnjam, nezdružljivimi z njeno naravo in namenom, kar pomeni, da mora sodišče pri razsoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati več meril in to za vsak konkretni primer posebej. Upoštevati mora objektivna merila, kjer se upošteva narava in teža poškodbe in subjektivna merila, ki se nanašajo na to, koliko oškodovančeve osebne lastnosti, kot so starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno vplivajo na obseg škode. Tretje merilo pa je okvir, ki ga je izoblikovala sodna praksa in se izraža v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Tako je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznega škodnega primera, ob tem pa se upošteva tudi kriterij primerljivosti.
Upnik v zapuščinskem postopku ni stranka postopka razen kadar zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj so stranke lahko le osebe, ki svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago. Upnik pa svojo praico opira na upniško-dolžniško razmerje na drugi pravni podlagi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnik je tožbo vložil prepozno, saj rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja ni začel teči od prejema dopisa Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala veljati.
OZ člen 64, 64/1, 83, 847, 847/1, 64, 64/1, 83, 847, 847/1. ZNPosr člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5.
posredniška pogodba - pogodba o posredovanju - promet z nepremičninami - obveznost posrednika - provizija - plačilo za posredovanje - ara - sklenitev pogodbe - nejasna določila
Ara je realni kontrakt. Da bi pogodba o ari bila veljavno sklenjena, mora biti tudi izročen denarni znesek, ki je predmet are, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Ne zadošča le obljuba ene stranke, da bo aro dala. Sam podpis zapisa pogodbe o ari je torej nerelevanten, če tožeča stranka ni zatrjevala drugačnega dogovora. Ker ara ni bila izročena, pogodba o ari ni sklenjena. Zato tudi ob razlagi spornega 2. stavka 6. točke Splošnih pogojev, za kakršno se zavzema tožeča stranka, tj. da je plačilo za posredovanje zapadla v plačilo ob sklenitvi pogodbe o ari (in ne prodajne pogodbe, kot je to pravilno in v skladu s 83. členom OZ razlagalo prvostopenjsko sodišče), tožeča stranka ni pridobila pravice do plačila. Ob ugotovitvi,da ni bila sklenjena niti pogodba o ari, niti prodajna pogodba, za sklenitev katere je tožeča stranka posredovala, zahtevek tožeče stranke za plačilo za posredovanje ni utemeljen niti po določilih sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami skupaj z njenimi splošnimi pogoji, niti po določilih Zakona o nepremičninskem posredovanju, niti po določilih Obligacijskega zakonika.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 91, 91/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235, 238, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo – ocena delazmožnosti – dokončna odločba
Dokončna in izvršljiva odločba ZPIZ predstavlja objektivno podlago za ocenjevanje tožnikove začasne nezmožnosti za delo in sicer se ta ocenjuje za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je zmožen opravljati. Dejstvo, da tožnik ni bil premeščen na drugo delovno mesto in da ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, samo po sebi ne predstavlja razloga za bolniški stalež. Tudi začasna nezmožnost se ne ugotavlja za delo, za katero je bilo že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da tožnik zanj ni trajno zmožen.
ZOR člen 26, 126, 210, 210/4, 371, 374, 26, 126, 210, 210/4, 371, 374. ZGD člen 8, 8/1, 8, 8/1.
izjalovljen namen - kondikcijski zahtevek - condictio causa data causa non secuta - neupravičena korist - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tožeča stranka je ob spornem nakazilu dne 2. 8. 1994 imela šele pričakovanje, da ji bo v posledici nakazila nastala terjatev do družbe P. d.o.o., če bo dokapitalizacija tudi dejansko izvedena. Ker dokapitalizacija s stvarnim vložkom, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka, ni bila realizirana, je s tem odpadla možnost, da bi tožeča stranka povrnitev vplačanega zneska lahko zahtevala od družbe P. d.o.o. S tem pa se je izjalovil namen, zaradi katerega je tožeča stranka izvršila plačilo, v posledici česar je podana podlaga kondikcijskega zahtevka s strani tožeče stranke (condictio causa data causa non secuta).