ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 352, 352/2, 179. ZVZD člen 5.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – varno delo – nepremoženjska škoda
Tožena stranka se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, ki je tožnici nastala, ker je stopila na žogo, padla in si zvila gleženj, s sklicevanje na dejstvo, da je imelo igrišče uporabno dovoljenje. Slednje pomeni, da je igrišče izpolnjevalo vse zahteve za varno uporabo, kar pa ni odločilno, saj do poškodbe ni prišlo zaradi napak ali pomanjkljivosti igrišča, ampak zaradi neustrezne organizacije in nezadostnega zagotavljanja varnosti pri igri dveh skupin otrok, ko je pri eni skupini potekala igra z več žogami.
Huda malomarnost je podana le tedaj, če se je delavec zavedal možnosti nastanka škode, do katere bi lahko prišlo zaradi njegovega ravnanja, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo preprečil oziroma, da škoda ne bo nastala. Pogoj za to obliko krivde je torej obstoj voljnega elementa (zavedanja možnosti nastanka škode). Ker je tožnik pozabil, da ima viličar, s katerim je želel naložiti blago, pokvarjene zavore, mu ni mogoče očitati, da se je zavedal možnosti nastanka škode (ki je nastala, ker viličarja ni mogel pravočasno ustaviti) in ni mogoče govoriti o hudi malomarnosti. Očitati bi mu bilo mogoče zgolj navadno malomarnost, takšna oblika krivde pa ne omogoča zakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
pobotni ugovor - leasing pogodba - razveljavitev pogodbe
Po 285. čl. ZPP je predsednik senata dolžan poskrbeti tudi za to, da se ponudijo in dopolnijo dokazila. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje, v skladu z določbami o materialnem procesnem vodstvu, pred odločitvijo o zadevi stranki pozvati, da jo predložita.
ZDR člen 141, 142, 142/2, 147, 154, 158, 201. ZOFVI člen 119, 120. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 62.
delovna obveznost – prepoved dodatnega dela
Tožnica je izpolnila svojo tedensko 40 urno delovno obveznost s 5 urami rednega pouka na dan, z dnevnim odmorom v trajanju 0,5 ure in s pripravami na pouk v trajanju 2,5 ure dnevno, skupaj torej 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden. Iz tega razloga je tožbeni zahtevek za prepoved toženi stranki, da ji nalaga dodatne učne oziroma delovne obveznosti jutranjih varstev, nadomeščanja ostalih učiteljev ter popoldanskih dežurstev utemeljen.
ZPP člen 111, 111. ZFPPod člen 27, 27. ZFPPIPP člen 496.
predlog za nadaljevanje izvršbe - družbeniki izbrisane družbe
Dne 31.12.2007 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 126/2007 objavljen nov Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) z veljavnostjo od 15.1.2008. Rok, ko je bilo mogoče ponovno začeti postopke za uveljavitev terjatev upnikov je pričel teči z dnem uveljavitve tega zakona.
URS člen 3, 23/1, 3, 23/1. ZKP člen 35, 35/1, 35/2. ZP-1 člen 67, 67/1-12, 67, 67/1-12. EKČP člen 6, 6/1.
prenos krajevne pristojnosti
Razlogi predlagatelja se smiselno nanašajo na dvom o nepristranosti razpravljajoče sodnice, ostali navedeni razlogi pa ne dajejo podlage za zaključek, da je očitno, da se bo pri drugem stvarno pristojnem sodišču lažje izvedel postopek in tudi niso takšne narave, da bi jih bilo mogoče šteti za tehtne razloge, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranosti sojenja.
Tožena stranka v pritožbi napada ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa glede na izrecno določbo 1.odst. 458.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dovoljeno.
Tožnica je konkretizirala denarni tožbeni zahtevek, tako da je namesto opisno opredeljenega zahtevka za izplačilo nadomestila plače za čas po nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevala plačilo nadomestila plače v višini 800,00 EUR mesečno. Ker gre za spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v katerem je možnost objektivne spremembe tožbe dovoljena po specialni določbi 4. odstavka 41. člena ZDSS-1, tožena stranka takšni spremembi tožbe ni mogla nasprotovati, sodišče prve stopnje pa smotrnosti spremembe tožbe ne bi smelo presojati, ampak bi jo moralo dopustiti.
Upnik v zapuščinskem postopku ni stranka postopka razen kadar zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja, saj so stranke lahko le osebe, ki svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago. Upnik pa svojo praico opira na upniško-dolžniško razmerje na drugi pravni podlagi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnik je tožbo vložil prepozno, saj rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja ni začel teči od prejema dopisa Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala veljati.
ZOR člen 26, 126, 210, 210/4, 371, 374, 26, 126, 210, 210/4, 371, 374. ZGD člen 8, 8/1, 8, 8/1.
izjalovljen namen - kondikcijski zahtevek - condictio causa data causa non secuta - neupravičena korist - ugovor zastaranja - zastaranje kondikcijskega zahtevka
Tožeča stranka je ob spornem nakazilu dne 2. 8. 1994 imela šele pričakovanje, da ji bo v posledici nakazila nastala terjatev do družbe P. d.o.o., če bo dokapitalizacija tudi dejansko izvedena. Ker dokapitalizacija s stvarnim vložkom, ki bi ga morala zagotoviti tožena stranka, ni bila realizirana, je s tem odpadla možnost, da bi tožeča stranka povrnitev vplačanega zneska lahko zahtevala od družbe P. d.o.o. S tem pa se je izjalovil namen, zaradi katerega je tožeča stranka izvršila plačilo, v posledici česar je podana podlaga kondikcijskega zahtevka s strani tožeče stranke (condictio causa data causa non secuta).
Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.
OZ člen 64, 64/1, 83, 847, 847/1, 64, 64/1, 83, 847, 847/1. ZNPosr člen 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5, 25, 25/1, 25/3, 25/4, 25/5.
posredniška pogodba - pogodba o posredovanju - promet z nepremičninami - obveznost posrednika - provizija - plačilo za posredovanje - ara - sklenitev pogodbe - nejasna določila
Ara je realni kontrakt. Da bi pogodba o ari bila veljavno sklenjena, mora biti tudi izročen denarni znesek, ki je predmet are, razen če ni dogovorjeno kaj drugega. Ne zadošča le obljuba ene stranke, da bo aro dala. Sam podpis zapisa pogodbe o ari je torej nerelevanten, če tožeča stranka ni zatrjevala drugačnega dogovora. Ker ara ni bila izročena, pogodba o ari ni sklenjena. Zato tudi ob razlagi spornega 2. stavka 6. točke Splošnih pogojev, za kakršno se zavzema tožeča stranka, tj. da je plačilo za posredovanje zapadla v plačilo ob sklenitvi pogodbe o ari (in ne prodajne pogodbe, kot je to pravilno in v skladu s 83. členom OZ razlagalo prvostopenjsko sodišče), tožeča stranka ni pridobila pravice do plačila. Ob ugotovitvi,da ni bila sklenjena niti pogodba o ari, niti prodajna pogodba, za sklenitev katere je tožeča stranka posredovala, zahtevek tožeče stranke za plačilo za posredovanje ni utemeljen niti po določilih sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami skupaj z njenimi splošnimi pogoji, niti po določilih Zakona o nepremičninskem posredovanju, niti po določilih Obligacijskega zakonika.
ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3. ZPP člen 144, 149, 149/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vročitev – sodno varstvo
Ker je bilo na podlagi izpovedi prič dokazano, da je tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela v prostorih delodajalca, se šteje, da je bila odpoved pravilno osebno vročena, četudi tožnica prejema ni podpisala. Toženi stranki ni bilo treba odpovedi ponovno vročati z nadomestno vročitvijo.
Tožba, vložena po izteku tridesetdnevnega roka od prejema odpovedi, se zavrže v celoti, saj sta reintegracijski in reparacijski tožbeni zahtevek zahtevka sestavna dela tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZOR člen 148, 149, 905, 148, 149, 905. ZPP člen 163, 163/7, 163, 163/7.
pogodba o leasingu - posredni finančni leasing - ekonomski lastnik - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - pogodba v korist tretjega - zavarovalna pogodba - povrnitev stroškov - pravočasnost predložitve stroškovnika - nepravilno vabljenje na narok za glavno obravnavo
Leasing pogodba, ki jo je tožeča stranka sklenila z drugotoženo stranko, in iz nje izhajajoč interes tožeče stranke do nemotene uporabe vozila v razmerje med toženima strankama ne more poseči na način, kot to želi tožeča stranka. Razmerje med toženima strankama glede storitev in ugodnosti po sistemu zavarovanja (Identicar) je namreč obligacijsko pravno razmerje, katerega temeljna značilnost je tudi njegova relativnost (148. člen ZOR).
Res je, da opisano načelo relativnosti pogosto nasprotuje potrebam življenja, ki zahtevajo, da se v določenih primerih priznajo pogodbene pravice tudi tretjim osebam, ki niso sodelovale pri sklepanju pogodbe. Vendar tudi v takšnih primerih načela relativnosti ne more preseči sam obstoj interesa tretje osebe oziroma sam obstoj nekega drugega pravnega razmerja med drugima strankama.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I dne 1. 7. 2002 v tč. 1 in 3 izreka sklepa. Navedeni izvršilni sklep prvostopnega sodišča pa ne vsebuje 1. in 3. točke izreka, ampak je iz 1. odstavka izreka razvidno, pod tč. a, kolikšno glavnico dolguje toženec, pod tč. b, kolikšne so zakonske zamudne obresti (glavnice in dnevi zapadlosti posameznih glavničnih zneskov) in pod tč. c, koliko znašajo odmerjeni stroški izvršilnega postopka s pripadki. Tako iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, v katerem delu je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi izpodbijani sklep o izvršbi prvostopnega sodišča z dne, ker v izreku ni navedlo pravilnih označb odločitev iz sklepa o izvršbi, ravno tako pa tudi ni opisalo, na kaj se nanašata 1. in 3. točka, ki ju je vzdržalo v veljavi in glede na to tako ni mogoče preizkusiti prvostopne odločbe, saj je njen izrek nerazumljiv.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tudi v primeru, če bi obstajalo prosto delovno mesto, za katerega bi tožnik izpolnjeval pogoje ali pa bi se za delo lahko dokvalificiral ali prekvalificiral, mu tožena stranka takega dela ne bi bila dolžna ponuditi, če bi izkazala, da nima potrebe po zasedbi tega delovnega mesta ali pa če bi bila dokvalifikacija ali prekvalifikacija predolgotrajna ali povezana s prevelikimi (nesorazmernimi) stroški.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 91, 91/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235, 238, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo – ocena delazmožnosti – dokončna odločba
Dokončna in izvršljiva odločba ZPIZ predstavlja objektivno podlago za ocenjevanje tožnikove začasne nezmožnosti za delo in sicer se ta ocenjuje za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je zmožen opravljati. Dejstvo, da tožnik ni bil premeščen na drugo delovno mesto in da ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, samo po sebi ne predstavlja razloga za bolniški stalež. Tudi začasna nezmožnost se ne ugotavlja za delo, za katero je bilo že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da tožnik zanj ni trajno zmožen.
Določba čl. 182/I ZIZ jasno določa, da mora predkupni upravičenec uveljavljati predkupno pravico takoj po končani javni dražbi, torej na naroku, na katerem se je javna dražba opravila.
OZ člen 299, 299/2, 418, 418/1, 418/3, 419, 299, 299/2, 418, 418/1, 418/3, 419.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - kreditna pogodba - prehod stranskih pravic na prevzemnika - zakonske zamudne obresti
Tožeča stranka je terjatev proti tožencu pridobila na podlagi cesije. Ob cediranju kreditne terjatve na tožečo stranko, je banka prenesla na tožečo stranko tudi obrestno terjatev. Tožeča stranka je kot cesionar v celoti vstopila v pravni položaj prvotnega upnika. Če je bil torej toženec kot kreditojemalec v zamudi nasproti kreditojemalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti tožeči stranki (cesionarju).
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, upnik pa ga mora obvestiti o prenosu (čl. 419 OZ). Vendar ima neizpolnitev te upnikove obveznosti za posledico samo to, da lahko dolžnik, ki za odstop ni vedel, veljavno izpolni svojo obveznost tudi nasproti prvotnemu upniku. Ni pa mogoče šteti, da je šele od prejema takšnega obvestila dolžnik dolžan plačati prevzemniku terjatve tudi zakonske zamudne obresti.