pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – rok za sodno varstvo
Tožnik je tožbo vložil prepozno, saj rok 30 dni za uveljavljanje sodnega varstva ob prenehanju delovnega razmerja ni začel teči od prejema dopisa Zavoda RS za zaposlovanje, iz katerega izhaja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak ko je pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehala veljati.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tudi v primeru, če bi obstajalo prosto delovno mesto, za katerega bi tožnik izpolnjeval pogoje ali pa bi se za delo lahko dokvalificiral ali prekvalificiral, mu tožena stranka takega dela ne bi bila dolžna ponuditi, če bi izkazala, da nima potrebe po zasedbi tega delovnega mesta ali pa če bi bila dokvalifikacija ali prekvalifikacija predolgotrajna ali povezana s prevelikimi (nesorazmernimi) stroški.
ZDR člen 87, 87/2, 87/3, 204, 204/3. ZPP člen 144, 149, 149/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vročitev – sodno varstvo
Ker je bilo na podlagi izpovedi prič dokazano, da je tožnica redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejela v prostorih delodajalca, se šteje, da je bila odpoved pravilno osebno vročena, četudi tožnica prejema ni podpisala. Toženi stranki ni bilo treba odpovedi ponovno vročati z nadomestno vročitvijo.
Tožba, vložena po izteku tridesetdnevnega roka od prejema odpovedi, se zavrže v celoti, saj sta reintegracijski in reparacijski tožbeni zahtevek zahtevka sestavna dela tožbenega zahtevka, s katerim se izpodbija zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.
ZZVZZ člen 81, 82. ZPIZ-1 člen 91, 91/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232/1, 233, 233/1, 235, 238, 239, 244.
začasna nezmožnost za delo – ocena delazmožnosti – dokončna odločba
Dokončna in izvršljiva odločba ZPIZ predstavlja objektivno podlago za ocenjevanje tožnikove začasne nezmožnosti za delo in sicer se ta ocenjuje za delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je zmožen opravljati. Dejstvo, da tožnik ni bil premeščen na drugo delovno mesto in da ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi, samo po sebi ne predstavlja razloga za bolniški stalež. Tudi začasna nezmožnost se ne ugotavlja za delo, za katero je bilo že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da tožnik zanj ni trajno zmožen.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz 1. tč. izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi opr. št. I dne 1. 7. 2002 v tč. 1 in 3 izreka sklepa. Navedeni izvršilni sklep prvostopnega sodišča pa ne vsebuje 1. in 3. točke izreka, ampak je iz 1. odstavka izreka razvidno, pod tč. a, kolikšno glavnico dolguje toženec, pod tč. b, kolikšne so zakonske zamudne obresti (glavnice in dnevi zapadlosti posameznih glavničnih zneskov) in pod tč. c, koliko znašajo odmerjeni stroški izvršilnega postopka s pripadki. Tako iz izreka izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati, v katerem delu je prvostopno sodišče vzdržalo v veljavi izpodbijani sklep o izvršbi prvostopnega sodišča z dne, ker v izreku ni navedlo pravilnih označb odločitev iz sklepa o izvršbi, ravno tako pa tudi ni opisalo, na kaj se nanašata 1. in 3. točka, ki ju je vzdržalo v veljavi in glede na to tako ni mogoče preizkusiti prvostopne odločbe, saj je njen izrek nerazumljiv.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - prekluzivni rok - materialno procesno vodstvo
Sodišče mora na prekluzivne roke, znotraj katerih je potrebno podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, paziti po uradni dolžnosti. Ker bi bila v konkretnem primeru podana odpoved pravočasna le v primeru, če bi se tožena stranka z razlogi, ki jo utemeljujejo, seznanila šele na dan, ko je sestavila pisno obdolžitev in vabilo na zagovor (na katero se tožnica ni odzvala), bi sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva moralo poskrbeti, da se navedena vprašanja razčisti.
V predlogu za odlog izvršbe mora tretji nenadomestljivo škodo konkretizirati in navesti dokaze, na podlagi katerih je to nenadomestljivo škodo mogoče ugotoviti.
ZDR člen 205, 205. ZDSS-1 člen 23, 23/1, 23/4, 23, 23/1, 23/4.
prenehanje delovnega razmerja - direktno sodno varstvo - arbitraža
Ker so spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja spori posebnega pomena, kar je izraženo s številnimi določbami delovnopravne zakonodaje (prednostni postopek, krajši roki ipd.), saj gre pri tem za odločanje o bistvenih vprašanjih delovnega razmerja, je s 23. členom ZDSS-1 omogočeno neposredno sodno varstvo brez zavlačevanja z raznimi oblikami alternativnega reševanja sporov, kamor sodi tudi arbitraža.
transformacija – pogodba o zaposlitvi za določen čas – arbitražni dogovor – arbitraža – sodna pristojnost
Za konkretni spor, ki se nanaša na transformacijo delovnega razmerja iz delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas oziroma na obstoj delovnega razmerja med strankama tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, kolektivna pogodba tožene stranke ne predvideva arbitraže. Posledično se stranki v pogodbi o zaposlitvi nista mogli dogovoriti za pristojnost arbitraže, takšen arbitražni dogovor ne velja, ampak je dopustno sodno varstvo.
ZTLR člen 38, 38. ZOR člen 210, 219, 220, 223, 225, 210, 219, 220, 223, 225.
vlaganja v tujo nepremičnino - nezavedna gestija - dopustna gestija - nedopustna gestija verzija - uporabnina - dobra vera
1. Osnovno pravilo obligacijskega prava je načelo nevmešavanja v tuje zadeve. Iz tega načela med drugim izhaja, da lastnik nepremičnine načeloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj, ki jih je v njegovo nepremičnino nepoklicano opravil tretji.
2. V primeru dobroverne uporabe posestniku ni mogoče naložiti plačila uporabnine po 219. členu ZOR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - reintegracija - odškodnina - razlika v plači
Reintegracijski zahtevek (za vrnitev na delo na prejšnje delovno mesto) ni utemeljen, če delavec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi sprejme drugo ustrezno delo na novem delovnem mestu. V tem primeru mu je delodajalec dolžan izplačevati plačo skladno z novo pogodbo o zaposlitvi. Ker pa je sodišče ugotovilo neutemeljenost odpovednega razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, je tožeča stranka upravičena do odškodnine za povračilo premoženjske škode v višini razlike med plačo za prejšnje delovno mesto in plačo, ki jo prejema na novem delovnem mestu.
povzročitev splošne nevarnosti - jašek za meteorne vode
Vsaka povzročitev nevarnosti z enim od izvršitvenih dejanj, naštetih v 1. odst. 317. čl. KZ še ne pomeni avtomatično tudi konkretnega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja velike vrednosti. Konkretnost te nevarnosti mora namreč biti podana že sama po sebi, ne pa šele ob spletu dodatnih okoliščin, ki tudi sicer v primerljivih primerih in izkustveno gledano, nikoli ne nastopijo.
ZDR člen 119, 119/1, 132, 132/1, 119, 119/1, 132, 132/1.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi - invalidnosti i. kategorije - pravnomočnost odločbe - odpravnina ob upokojitvi
Odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije je podlaga za prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu (1. odstavek 119. člena ZDR) z dnem, ko postane pravnomočna. Tega dne postane odločba izvršljiva, od naslednjega dne dalje pa se prične izplačevati invalidska pokojnina. V primeru takšnega načina prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ima delavec pravico do odpravnine zaradi upokojitve.
ZOR člen 1064, 1064/1, 1064/2, 1064/3, 1064, 1064/1, 1064/2, 1064/3.
pogodba o sefu - razdrtje pogodbe - izpraznitev sefa
Ko banka razdre pogodbo, lahko zahteva od uporabnika naj izprazni sef in ji izroči ključ. Če ta tega ne stori, pa lahko banka zahteva da se sef sodno odpre, ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – seznanitev z razlogom – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok – prekluziven rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker jo je tožena stranka izdala po poteku prekluzivnega subjektivnega roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je bila seznanjena s konkretnimi razlogi, ki odpoved utemeljujejo, to je, ko je prejela osnutek revizijskega poročila, iz katerega so razvidne številne nepravilnosti v zvezi z neplačanimi računi in z uporabo službene kartice.