Ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da ni prišla v zamudo s plačilom tistega dela obveznosti, ki je bil nesporen in nato v pravdi tudi pripoznan, saj je bila sporna samo višina obveznosti, tožena stranka pa ob točno dogovorjenem roku za plačilo ni naredila nič, da bi se višina pravočasno ugotovila.
Določilo o kogentnosti predpisane mere zamudnih obresti izhaja iz 2. odstavka 277. člena ZOR - samo v primeru, da sta pogodbeni stranki dogovorili višjo obrestno mero pogodbenih obresti - torej tistih, ki pomenijo plačilo za posojeni kapital, so lahko v času plačilne zamude tudi zamudne obresti višje od predpisane mere. Dogovori o obrestih, na podlagi katerih v razmerah stabilne domače denarne enote - v tej pravdi pa nemške marke - obveznost v kratkem času doseže in preseže znesek posojene glavnice, ne glede ali so podani elementi oderuštva, kršijo nekatera splošna načela ZOR-a. Kadar je v kreditni pogodbi dogovorjena devizna klavzula z vezavo danega kredita na nemško marko (DEM), je vtoževane terjatve potrebno obravnavati kot terjatve v tuji valuti. Za take primere se smiselno uporablja določilo noveliranega 3.odst. 399. člena ZOR o obrestni meri med "drugimi osebami" , ko velja obrestna mera, ki jo banka določa v kreditnih pogodbah za podobno vrsto posla (podobno predvsem glede trajanja kreditiranja in plačilne zamude - za tako razdobje se šteje kredit kot vezana hranilna vloga). Pri deviznih terjatvah ta smiselna uporaba 3.odst.399. člena ZOR pomeni ugotovitev obrestne stopnje pri bančnih deviznih depozitih.
Motilno dejanje je možno realizirati tudi tako, da tožena stranka uporabi za motenje osebni avto, ki ga tretja oseba postavi na služnostno pot, tožena stranka pa ne dovoli lastniku avta, da bi avto umaknil in s tem sprostil pot. Tudi na ta način je bilo onemogočeno izvrševanje zadnje posesti pravice voženj.
prepovedan prehod čez državno mejo - razlika med kaznivim dejanjem in prekrškom
Ilegalni prehod čez državno mejo ne pomeni kaznivega dejanja temveč le prekršek. Brž ko pa je mogoče govoriti o organizirani skupini in ko gre za enega od organizatorjev te skupine katerega vloga je pri prehodu meje ključnega pomena, pa lahko govorimo le o kaznivem dejanju in ne več samo o prekršku.
Prednostno poplačilo na podlagi kateregakoli pravnega temelja, se v stečajnem postopku lahko uveljavlja samo z pravočasno prijavo, ki je tudi podvržena preizkusu na naroku za preizkus terjatev. Brez zahtevka - v pravdi s tožbo in v stečaju s prijavo, pa sodišče po uradni dolžnosti ne odloča o terjatvah in pravicah upnikov.
Če teče pravdni postopek po ugovoru zoper plačilni nalog v skladu z 451.členom ZPP, tožena stranka ne more spreminjati mandatne tožbe, lahko pa delno umakne postavljeni zahtevek.
Ni namen postopka za popravo oziroma dopolnitev predloga za vpis podatkov v sodni register v tem, da predlagatelj vloži predlog zato, da bi si zavaroval določene pravice (na primer do dokapitalizacije, kot je to očitno hotel predlagatelj, ki je dne 29.12.1994 vložil predlog, očitno nesposoben za vsebinsko obravnavanje), šele potem pa začne zbirati vse potrebne listine.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0000325
Zakon o zemljiških knjigah paragraf 29. ZIP člen 251d.
zemljiška knjiga - vknjižba zastavne pravice - zaznamba začasne odredbe - začasna odredba za prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine vpisane v C listu zemljiške knjige ni ovira za vknjižbo zastavne pravice na podlagi sporazuma strank na isti nepremičnini.
ZOR člen 185, 188, 188/1, 190, 185, 188, 188/1, 190. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - denarna renta - vzročna zveza - invalidnost
Renta, ki je bila tožniku prisojena zaradi nižje plače na drugem delovnem mestu, na katerega je bil razporejen kot invalid III. kategorije (vse v posledici nesreče pri delu), nima značaja plače in se zato ne všteva v pokojninsko osnovo, zaradi česar je delavec, ki je prejemal rento (zaradi prikrajšanja pri plači) prizadet pri višini invalidske pokojnine, za katere odmero se upošteva prav obdobje v katerem je tožnik prejemal tudi rento. V takšnem primeru upokojitev kot posledica bolezni (in ne nesreče pri delu) ne pretrga vzročne zveze med nesrečo pri delu in prikrajšanjem - gmotno škodo, ki še vedno nastaja.
Uvedba postopka po členu 262/2 ZIP pomeni atrakcijo ne -le krajevne pristojnosti, temveč tudi stvarne pristojnosti, ki je sicer določena v zakonu o sodiščih. Pojem "uvedba postopka" iz 262. člena ZIP se navezuje na začetek pravdnega postopka kot ga določa 185. člen ZPP - ne pa na obstoj pravde iz 194. člena ZPP.
pravnomočnost - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če tožeča stranka s tožbo zahteva vrnitev tistega, kar je toženi plačala na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, je treba tožbo zavreči, ker gre za zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno. Z zavrnitvijo tožbenega zahtevka je storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 354. člena ZPP, na katero pri obravnavanju pritožbe tožeče stranke pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
ZOR člen 125, 125/1, 126, 126/3, 348, 348/1, 352, 125, 125/1, 126, 126/3, 348, 348/1, 352.
prenovitev (novacija) - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
Kadar dolžnik tudi v primernem naknadnem roku, ki mu ga je pustil upnik, ne izpolni pogodbene obveznosti, je pogodba razvezana po samem zakonu, zato ni potrebno uveljavljati tožbenega zahtevka na razvezo pogodbe, ampak ima upnik dajatveni zahtevek, ki je posledica razveze pogodbe. Če je prejšnja obveznost prenehala s prenovitvijo pogodbe, potem z razvezo pogodbe o prenovitvi ostane še naprej v veljavi in ima torej upnik zahtevek na izpolnitev prvotne obveznosti.
ZPSPP člen 22, 22. ZOR člen 266, 266/4, 266, 266/4.
pravica do povračila škode - obseg odškodnine - podnajemna pogodba
Po ZPSPP sicer tožnica kot najemodajalka po predčasni vrnitvi poslovnega prostora res ni bila dolžna sprejeti drugega najemnika, vendar pa je bila dolžna zmanjšati svojo poslovno škodo in zato ukrepati. Med temi ukrepi je tudi sprejem novega najemnika.
Stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika nima zakonskega pooblastila za izdajanje sklepov in odredb - te sodne odločbe lahko izdajata le stečajni senat in njegov predsednik. Delovno razmerje pri stečajnem dolžniku je stečajni upnici prenehalo po samem zakonu in stečajni upravitelj o tej pravni posledici obvesti organ za zaposlovanje - 106/II. člen ZPPSL in delavce, ne izdaja pa sklepov in zoper tako obvestilo delavci tudi nimajo posebnega pravnega sredstva.
ZOR člen 178, 178/1, 192, 192/1, 178, 178/1, 192, 192/1.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost
Nevarno situacijo je v celoti povzročil zavarovanec tožene stranke.
Če oškodovanec ne ravna optimalno, ravna pa v nezakrivljeni prometni situaciji kot povprečen voznik, ne more biti soodgovoren. Nesmotrno ravnanje in napačna reakcija, ko gre za preprečitev nezgode, ni podlaga za deljeno odgovornost.
ZPP (1977) člen 451, 451/4, 451, 451/4. ZIP člen 55, 55a, 55, 55a.
ugovor - umik ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine
Umika ugovora zoper zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče preklicati, ker je pravnomočnost izvršilnega sklepa nastopila po zakonu in ni več v dispoziciji strank.
ZGD člen 359, 578, 580/1, 585, 359, 578, 580/1, 585.
delniška družba - ničnost
ZGD določa v 1. odst. 578. člena kot splošno pravilo, da se z dnem njegove uveljavitve preneha uporabljati Zakon o podjetjih, v 2. odst.
istega člena pa določa izjemo, ki velja le za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter za podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini. Ker mešano podjetje (tožena stranka) ni zajeto z določbo 2. odst. 578. člena ZGD, se zanj določbe ZP od uveljavitve ZGD dalje ne uporabljajo več.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 489, 489/1, 496a, 496a/1, 352, 352/1, 489, 489/1, 496a, 496a/1. ZIP člen 244, 265, 265/1, 267, 267/2, 244, 265, 265/1, 267, 267/2.
začasna odredba - pritožbena novota - gospodarski spor
Pritožbene novote se v postopku zavarovanja lahko uveljavljajo toliko časa kot v izvršilnem oz. pravdnem postopku. Če gre za subjekta redne pravde, se lahko uveljavljajo tudi v pritožbi. Če pa gre za subjekta gospodarskega spora, se lahko uveljavljajo samo do konca postopka na prvi stopnji (tj. do izdaje sklepa sodišča prve stopnje, ki se izpodbija s pritožbo).