Do motenja posesti je prišlo, ko je tožnik ugotovil motenje, ko se je njegov mejni zid sesul in ne takrat, ko je toženec kopal jarek na svoji parceli, zato je rok za vložitev motenjske tožbe začel teči od dneva sesutja in ne od dneva izkopa.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - ustavitev izvršbe - ugovor tretjega
Proti sklepu, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (prim. 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), dolžnik lahko ugovarja, vendar z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. I/96, stran 3). Na to je bil dolžnik posebej opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Nepravilno je tudi dolžnikovo naziranje, da zaradi vloženih tožb za ugotovitev nedopustnosti izvršbe obstajajo procesne ovire za nadaljevanje izvršilnega postopka in s tem spremembe sredstev in predmetov izvršbe (med strankama je namreč sporna višina terjatve). ZIZ namreč v zgoraj opisanem primeru ustavitve postopka ne predvideva.
stvarna pristojnost - upravni postopek - izvršljiva upravna odločba - izvršba na denarno terjatev
Če je izvršilni predlog za izterjavo denarne terjatve vložen pri sodišču pred 1.4.2000, ko je začel veljati Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS 80/99), je za izvršbo na podlagi izvršljive upravne odločbe za denarno terjatev pristojno sodišče.
Toženec je bil z obsodilno kazensko sodbo spoznan za krivega, da je kot udeleženec v prometu kršil cestnoprometne predpise in povzročil prometno nezgodo, v kateri so tri osebe utrpele poškodbe. Zato v pravdi ne more ugovarjati, da ni bil voznik in zato za nastalo škodo ni odgovoren, saj je dejstvo, da je kot voznik povzročil prometno nezgodo, del dejanskega stanja kaznivega dejanja.
ZDR člen 9, 9. ZTPDR člen 9, 9. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 1, 7, 7-3, 1, 7, 7-3.
prenehanje delovnega razmerja - poskusno delo - objavlja prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje - ocena poskusnega dela
Če pogoj poskusnega dela ni bil pravilno objavljen v objavi prostega delovnega mesta, tožniku delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati zaradi negativne ocene poskusnega dela. Pomanjkljivosti pri objavi poskusnega dela ne more sanirati niti določitev poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo stranki podpisali pred nastopom dela. V skladu s 1. tč. 7. čl. panožne kolektivne pogodbe se delavec in zasebni delodajalec lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, vendar le, če je to v skladu z določilom 1. čl. iste panožne kolektivne pogodbe, kar pomeni, da mora biti pogoj poskusnega dela naveden v objavi prostega delovnega mesta.
ZIKS člen 145b, 145b/4. ZIKS-G člen 2. ZDen člen 42, 42/2.
vrnitev zaplenjenega premoženja - odškodnina - delnice - nepravdni postopek
Predlagatelji niso upravičeni zahtevati od Republike Slovenije izročitve delnic določene delniške družbe. Odločanje o konkretnih vrednostnih papirjih v sodnih odločbah bi po eni strani podaljševalo sodne postopke, po drugi strani pa bi bila lahko vprašljiva izvršitev odločbe, saj bi se lahko zgodilo, da bi imela Republika Slovenija v lasti manj delnic konkretne delniške družbe, kot naj bi jih izročila upravičencu po pravnomočnih sodnih odločbah, izdanih v med seboj neodvisnih postopkih.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog - narok
Drugi odstavek 120. čl. ZPP določa, da sodišče na predlog za vrnitev v prejšnje stanje razpiše narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. Kot očitno neupravičene razloge, ki jih sodišču ni potrebno ugotavljati na naroku, je potrebno opredeliti tiste, zaradi katerih bi sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo celo v primeru, če bi bilo ugotovljeno do zadnje podrobnosti takšno dejansko stanje, kot ga zatrjuje vložnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
V kolikor je v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke za delovno mesto hišnika kot poseben pogoj predpisan izpit iz varnosti pri delu in protipožarni varnosti, je postopek izbire kandidata nezakonit, če tožena stranka tega pogoja pri odločanju ni upoštevala. V kolikor pa ta pogoj v splošnem aktu ni predpisan ter ga je Zavod za zaposlovanje v svoji objavi dejansko objavil mimo zahtev tožene stranke in tudi v nasprotju s splošnim aktom tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati, da je tožena stranka ta pogoj dolžna upoštevati.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače funkcionarjev, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, in drugih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije, upravnih organih in upravnih enotah člen 9a. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkov zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 11.
denacionalizacijski postopki - upravni organ - pooblaščene uradne osebe - plača - dodatek k plači
V obdobju, za katerega tožnica uveljavlja dodatek iz naslova vodenja upravnih postopkov denacionalizacije, t.j. od 1.12.1995 do 30.4.1998, je veljala Uredba o količnikih za določitev osnovne plače funkcionarjev, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, in drugih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije, upravnih organih in upravnih enotah (Uradni list RS, št. 22/94, 32/94, 56/94, prečiščeno besedilo 82/94 in 45/95), ki je v 9.a členu določala, da se za vrednotenje posebnih obremenitev, ki se nanašajo na delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki vodijo in opravljajo dejanja v upravnem postopku denacionalizacije, osnovna plača poveča do 20 %.
Tožnica je delala na delovnem mestu, na katerem se dejansko vodijo in opravljajo dejanja v upravnem postopku denacionalizacije, za katerega sta obe uredbi predvidevali dodatek, tožena stranka pa tega dodatka kljub temu za delovno mesto tožnice ni določila. V takem primeru sodišče samo odloči, ali gre za takšno delovno mesto, za katero pripada delavcu dodatek ter določi višino tega dodatka.
ZPP (1977) člen 71, 71/1, 71/1-1, 71, 71/1, 71/1-1. ZDR člen 103. ZDSS člen 24, 24. ZTPDR člen 72.
varstvo pravic delavcev - postopek pri delodajalcu
Podana je absolutna bistvena kršitvev določb disciplinskega postopka, če je v disciplinski komisiji sodeloval kot član senata delavec, ki je bil v istem postopku zaslišan kot priča. Ob smiselni uporabi določb ZPP/77, ki je v 1. točki 1. odstavka 71. člena določal, da sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, če je s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca, ali če je bil v isti zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec, bi moral biti tak član senata, ki je bil zaslišan kot priča, izločen kot član senata disciplinske komisije. Sklep disciplinske komisije, v kateri je sodeloval član senata, ki bi moral biti izločen, je zato nezakonit.
stroški postopka - skrčitev zahtevka in potrebni pravdni stroški - uspeh v pravdi
Ker je prišlo med postopkom do delne skrčitve zahtevka in ker je tožnica s skrčenim zahtevkom uspela v celoti, ji je dolžna tožena stranka povrniti vse potrebne stroške postopka, preračunane glede na vrednost preostalega, še vedno vtoževanega zneska.
Kot družinskega člana je treba po 13. členu ZST šteti osebo, ki živi v gospodinjstvu skupaj z nosilcem tega gospodinjstva, ki v to skupnost bodisi vlaga določena sredstva oz. iz skupnega dohodka črpa sredstva za preživljanje. Pri ugotavljanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks je potrebno torej ugotoviti, koliko družinskih članov šteje določeno gospodinjstvo, kolikšen je skupni prihodek tega gospodinjstva in posledično, kolikšen del teh skupnih sredstev odpade na posameznega družinskega člana.
ZIL člen 94, 94/1, 97, 97/1, 97/2, 94, 94/1, 97, 97/1, 97/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272, 272/1, 272/2-2.
blagovna znamka - mednarodni element - zavarovanje terjatve - težko nadomestljiva škoda
Ni nujno, da mora biti škoda materialna, saj je še težje nadomestljiva ali pa skoraj nenadomestljiva ravno tista škoda, ki nekomu nastane, pa se da le zelo težko, ali pa sploh ne, materialno ovrednotiti. Pomen 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, je (tudi) v tem, da na ta način omogoča začasno ureditev spornega pravnega razmerja. Terjatev namreč (predvsem) ogroža ravnanje, zaradi katerega bi sodno varstvo ostalo brez pomena - to pa je v primeru, če bi med sodnim postopkom za varstvo terjatve tožniku še nadalje nastajala težko nadomestljiva škoda.
Če je za hujšo kršitev delovnih obveznosti pri delodajalcu predviden obligatorni izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, delodajalcu v disciplinskem postopku ni potrebno posebej ugotavljati kvalifikatornih okoliščin po 89. členu ZDR.
Tožnik - delavec nima pravnega interesa na razveljavitev sklepa tožene stranke, ki se nanaša na vračilo stroškov izobraževanja in usposabljanja, saj tožena stranka izvršitev tega dela sklepa ne more realizirati brez potrebnega soglasja tožnika, zaradi česar je prisiljena vložiti tožbo. Tožena stranka je na dokončnem sklepu z dne 10.12.1996 res dala pravni pouk za sodno varstvo v smislu 83. člena ZTPDR, vendar pa zaradi posebne določbe v zvezi s povračilom škode delodajalcu po 2. odstavku 72. člena tega zakona, tožnik ni pridobil pravice izpodbijati zakonitost sklepa v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov izobraževanja.
ZOR člen 103, 103. ZDR člen 17, 18, 18/1. ZPPSL člen 137, 137.
delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi
Določba pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sklenjena po 17. členu ZDR, o avtomatičnem podaljševanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas še za 1 mesec, razen, če ne bo preklicana s strani podjetja, je v nasprotju s prisilnimi predpis in zato na podlagi 1. odst. 103. člena ZOR nična.
Delavcu ne pripada denarno nadomestilo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, če se je v času trajanja sodnega postopka predčasno upokojil. Do nadomestila bi bil upravičen zgolj v primeru, če bi bil tudi v nadaljevanju, do poziva tožene stranke v letu 1996 (po pravnomočnosti sodbe), brezposelen oz. brez pravic iz naslova pokojninskega zavarovanja.
delniška družba - javni razpis - uprava - zavrženje tožbe - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Gre za identičen tožbeni zahtevek, če tožnik z eno tožbo zahteva, da je bil imenovan za predsednika uprave, z drugim pa, da se ugotovi, da je bil s sklepom nadzornega sveta izbran za predsednika uprave. Če delodajalec z dopisom obvesti vse kandidate, da na podlagi javnega razpisa za predsednika uprave ni bil izbran noben kandidat, kandidatu ni potrebno najprej pri delodajalcu zahtevati vročitve sklepa o imenovanju, temveč lahko neposredno s tožbo zahteva, da je dolžan delodajalec vsem prijavljenim kandidatom vročiti sklep o imenovanju.
Pritožbeno sodišče se ne strinja s kvalifikacijo izpodbojne tožbe kot ugotovitvene. Izpodbojna tožba ima namreč oblikovalne učinke, saj ima uspešno izpodbijanje za posledico, da je odtlej izpodbito dejanje brez učinka proti stečajni masi (1. odst. 130. čl. ZPPSL), zaradi česar je lahko šele utemeljen kondikcijski zahtevek (2. odst. 130. čl. ZPPSL). Izpodbojna tožba se vloži proti osebi, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno (2. odst. 129. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL). To terja že presoja o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, ki se ugotavlja v razmerju do stranke, v korist katere je bilo izpodbijano dejanje storjeno (1. odst. 125. čl. ZPPSL).