Pritožbeno sodišče se ne strinja s kvalifikacijo izpodbojne tožbe kot ugotovitvene. Izpodbojna tožba ima namreč oblikovalne učinke, saj ima uspešno izpodbijanje za posledico, da je odtlej izpodbito dejanje brez učinka proti stečajni masi (1. odst. 130. čl. ZPPSL), zaradi česar je lahko šele utemeljen kondikcijski zahtevek (2. odst. 130. čl. ZPPSL). Izpodbojna tožba se vloži proti osebi, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno (2. odst. 129. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL). To terja že presoja o subjektivnem pogoju izpodbojnosti, ki se ugotavlja v razmerju do stranke, v korist katere je bilo izpodbijano dejanje storjeno (1. odst. 125. čl. ZPPSL).
izbrisna tožba - navidezna pogodba - ničnost - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - zavezovalni posel - kondikcija - zastaralni rok
Kot materialnopravno podlago za rešitev spornega pravnega razmerja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 66. čl. ZOR, ki kot posledico navidezne pogodbe določa njeno ničnost.
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini sta potrebna dva posla: zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega upnik pridobi obligacijsko pravico zahtevati izvršitev razpolagalnega pravnega posla, in razpolagalni pravni posel. Slednji ima v razmerju do zavezovalnega pravnega posla naravo tistega izpolnitvenega ravnanja, ki ga mora zavezanec - dolžnik iz zavezovalnega pravnega posla opraviti, da bi lahko upravičenec - upnik iz zavezovalnega pravnega posla na nepremičnini pridobil lastninsko pravico. Tako opredeljena dvojnost pravnih poslov pri prenosu lastninske pravice predstavlja izhodišče za razmejitev pravne podlage iz 66. čl. ZOR na eni in 101. čl. ZZK na drugi strani. Tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe z dne 13.9.1995, to je zavezovalnega pravnega posla. Pravna posledica njegove neveljavnosti je nastanek kondikcijskega zahtevka. Če je bila izpolnitev (prejšnji razpolagalni pravni posel) opravljena brez veljavnega pravnega temelja, konkretno na podlagi nične pogodbe, mora pridobitelj premoženje, ki ga je prejel, vrniti (1. odst. 104. in 210. čl. ZOR). V takšnih primerih nastane obveznost.
Glede kondikcijskega zahtevka velja splošni zastaralni rok petih let (371. čl. ZOR).
Arbitri so citirano pogodbeno določilo razumeli, da arbitražni odločbi odreka pomen dokončnosti in izvršljivosti. Pritožbeno sodišče cit. pogodbenega določila ne presoja kot ničnega. Res je sicer, da pomen, ki so mu ga pripisali arbitri, nasprotuje 1. odst. 475. čl. ZPP, a takšen dogovor zato še ni ničen. Le pomena arbitražnega dogovora, ki izključuje sodno pristojnost, nima. Takšen pomen ima lahko namreč le takšen aritražni dogovor, po katerem ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe. To je bistvena značilnost arbitražne odločbe. Če ji jo dogovor odreka, sploh ne gre za arbitražni dogovor.
zastaranje - terjatev - zastaralni rok - pretrganje zastaranja terjatve
Po mnenju pritožbenega sodišča je treba toženčevo obljubo, da bo dolg plačal in hkrati predlog, da se mu prizna olajšava pri izpolnitvi, s tem, da svoj zapadli dolg po izstavljenem opominu v skupnem znesku 100.960,00 SIT plača v treh obrokih, šteti za pripoznanje prav določenega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL48411
ZGD člen 395, 413, 395, 413. ZFPPod člen 27, 27.
izvršilni postopek - izstop iz družbe
Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ni pravni naslednik družbe, ki j bila izbrisana iz registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Družbeniku preneha status družbenika z dnevom pravnomočnost sodbe o izstopu iz družbe
Odgovor na vprašanje, kolikšna je vrednost poslovnega deleža, sodi namreč med ugotavljanje dejstev. Z ugotovitveno tožbo pa dejstev z izjemo (ne)pristnosti listine ni dopustno ugotavljati. Poleg tega vlagatelj pritožbe sam trdi, da je relevantna vrednost poslovnega deleža na dan pravnomočnosti sodbe o izstopu tožeče stranke. To stališče je materialnopravno pravilno. Ugotavljanje vrednosti tega deleža pred pravnomočnostjo sodbe o izstopu pa je že po logiki stvari izključena. Ne gre namreč za ugotavljanje terjatve pred zapadlostjo temveč pred njenim nastankom. Tožba na izstop iz družbe po 437. čl. ZGD je oblikovalna. Enako velja za sodbo, s katero ugodi sodišče takšnemu, oblikovalnemu tožbenemu zahtevku. Oblikovalne sodbe pa učinkujejo s pravnomočnostjo.
preužitkarska pogodba - izročilna pogodba - oblika pogodbe - overitev sporazuma pri sodniku - veljavnost pravnega posla
Pogodba o izročitvi premoženja in o prevzemnikovi obveznosti dosmrtne oskrbe oziroma preživljanja izročitelja, sklenjena med strankama, ki nista prednik in potomec, ni izročilna pogodba v smislu 106. člena ZD, ampak preužitkarska pogodba, pogodba obligacijskega prava, ki je dovoljena v okviru svobodnega urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR). Za to pogodbo ne velja obveznost najstrožje obličnosti in zato ni nična, čeprav ni bila overjena pred sodnikom.
ZPP ne vsebuje nikakršne sankcije, če toženec vloži nepopolen odgovor. Popolnost odgovora (o katerem govori 278. člen) zato ni predpostavka v tem smislu, da bi bila zaradi nepopolnega odgovora možna izdaja zamudne sodbe.
1. Pogoj za uveljavljanje odškodnine zaradi nemožnosti uporabe po 72/2 členu ZDEN je, da je premoženje vrnjeno v naravi. 2. Denacionalizacijski zavezanec je odškodninsko zavezan za svoje nedopustno ravnanje, četudi je imelo to ravnanje za posledico izdajo sodbe zaradi izostanka.
Sodna odločba, proti kateri je dovoljeno pravno sredstvo, je pravilno vročena, če je vročena pooblaščencu stranke. Zato prične naslednjega dne po vročitvi sodbe pooblaščencu teči zakonski rok za njeno vložitev, ne glede na to, da je bila ista sodna odločba kasneje vročena tudi sami stranki.
Ravnanje strank v okviru poslov, ki jih sklepajo, mora biti tako, da se stranki druga na drugo lahko zaneseta. Glede na zavezo zagotoviti sredstva za delo tožene stranke v ustanovitvenem aktu, ki jo je prevzel ustanovitelj, je tožena stranka lahko upravičeno sklepala, da se je ustanovitelj odrekel pravicam na uveljavljanje neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) sporne pogodbe o prenosu pravice uporabe, ki je dejansko pomenila le izvedbeno dejanje akta o ustanovitvi tožene stranke. Pravici do uveljavljanja ničnosti pogodbe o prenosu pravice uporabe sodišče ne more nuditi pravnega varstva, ker je tako uveljavljanje pravice zaradi zgoraj obrazloženega v nasprotju s splošnim načelom prepovedi zlorabe pravic (13. člen ZOR).
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-1, 195, 205, 205/1, 205/1-1.
prekinitev postopka - smrt stranke - navadno sosporništvo
Če v postopku umre en navadni sospornik, se lahko postopek po 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP prekine samo glede umrlega sospornika, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
družbena lastnina - promet z nepremičninami - ničnost
Upoštevajoč takratne družbene razmere in zaostren režim pri prometu z nepremičninami, kot ga nakazujejo določila 70. - 72. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, je treba citirani 73. člen zakona razlagati v smislu zahteve po odobritvi pogodbe po njeni sklenitvi. Zaradi varstva takratnih širših družbenih interesov je pravni red poleg same izjave volje pogodbenih strank predpisal soglasje tretjega, ki je bilo potrebno, da je pogodbena volja strank dobila svojo pravno relevantnost.
Po določilu 131. čl. ZD sodišče postavi skrbnika zapuščine v primerih, ki so našteti, kot tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, saj je glede na predvideno dolgotrajnost zapuščinskega postopka (ta je zaradi začetka pravdnega postopka prekinjen) in težave, ki so se pojavile med dediči (in pripeljale do medsebojnega nezaupanja in celo spora), treba preprečiti, da bi kdo od dedičev oziroma pretendentov oškodoval druge, in poskrbeti, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino in glede katerih že prihaja do nesoglasij. Zapuščinsko sodišče je za skrbnika zapuščine določilo X, ki je sin ene od dedinj. Pritožba sicer nima prav, da ni primeren zato, ker ni dedič po pokojni, pač pa utemeljeno poudarja, da mora biti to oseba, ki bo skrbela za zapuščino oziroma oseba, ki bo zastopala interese vseh dedičev. Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. V postopku, ki ga je zapuščinsko sodišče opravilo v skladu s 192. čl. ZD, je pritožnik že navedel pomisleke zoper postavitev X za skrbnika, v pritožbi pa te svoje razloge še dopolnjuje z izražanjem nezaupanja v njegovo ravnanje. Glede na to, da je X sin ene od dedinj, ki je (vsaj kar se tiče njegove dedne pravice po pokojni) v sporu s pritožnikom, so zaradi te njegove povezave utemeljeni pomisleki v primernost te osebe za skrbnika.
Sodišče presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi, takoj po prejemu tožbe (1. odst. 17. čl. ZPP), kar smiselno za postopek zavarovanja pomeni (239. in 15. čl. ZIZ) takoj po prejemu predloga za zavarovanje. Ob vložitvi predloga za zavarovanje je bil še v teku pravdni postopek oziroma še ni bil pravnomočno zaključen, zato je bilo tedaj za odločitev o njem pristojno Okrajno sodišče v L. Če se kasneje spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe oziroma predloga za zavarovanje, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Naknadna pravnomočnost izdanega plačilnega naloga zato za oceno pristojnosti ni relevantna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - zapadlost terjatve
Dejstvo, da je račune prejel s sklepom o izvršbi in ne prej, bi lahko vplivalo na odločitev o zahtevku na plačilo obresti. Postavilo bi se namreč vprašanje, kdaj je dolžnik z izpolnitvijo prišel v zamudo. Ker dolguje dolžnik upniku obresti le v primeru, če je z izpolnitvijo v zamudni, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazloženega glede zamudnih obresti.
sklep o začetku postopka prisilne poravnave - pravdni postopek - zamudna sodba - predpostavke - splošno znana in sodno znana dejstva
Določilo 2. odst. 64. čl. ZPPSL ureja situacijo, ko je upnik za terjatev, na katero prisilna poravnava učinkuje, že pred začetkom prisilne poravnave pridobil izvršilni naslov. Izvršilno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na okoliščino pravnomočno potrjene prisilne poravnave. Besedna zveza "se smejo izvršiti" se lahko nanaša v terminologiji izvršilnega postopka le na dovolitev izvršbe, brez katere oprava izvršbe ni mogoča. Takšno razumevanje učinkov pravnomočnega sklepa, s katerim je bila potrjena prisilna poravnava, ni brez pomena za razumevanje učinkov tega sklepa v pravdnem postopku, ko gre za primer iz 3. odst. 64. čl. ZPPSL. Učinki iste odločbe sodišča namreč v izvršilnem in pravdnem postopku ne smejo biti bistveno različni. Izenačitev položaja upnika in tistega, ki trdi, da je upnik, pa je mogoča le ob enakih pooblastilih oz. dolžnostih pravdnega in izvršilnega sodišča. Oblikovalni učinek pravnomočno potrjene prisilne poravnave se lahko ustrezno enako upošteva v izvršilnem in pravdnem postopku, če se pravnomočni potrditvi prisilne poravnave prizna v pravdnem postopku pomen splošno znanega dejstva.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo kontradiktornosti
Pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je (tudi) formalna, procesna posledica dokaznega postopka, v katerem sodišče izčrpa dejansko in dokazno gradivo pravdnih strank. Če ostane relevantno dokazno gradivo ene od strank neizčrpano je dejansko stanje nepravilno oz. nepopolno ugotovljeno.
Iz pravnomočne sodbe izhaja, da je bila ukinjena služnostna pravica pravnega prednika tožene stranke, saj mu je bilo naloženo, da izstavi listino, na podlagi katere se bo pri nepremičninah, last tožeče stranke, izbrisala služnostna pravica. S tem je odpadla dolžnost tožeče stranke (kot lastnika dotlej gospodujoče stvari), da v korist tožene stranke trpi določena dejanja (uporabo pritličnih prostorov stavbe in dveh lesenih lop, prehoda preko veže stanovanjske hiše ter peš hoje in vožnje preko parcele), kar je predstavljalo določeno omejitev njene lastninske pravice. Ta omejitev je torej odpadla z izdajo sodbe in ne šele z uveljavitvijo SZ ali po preteku enoletnega roka iz 155. čl. SZ. Ker je bil prednik tožene stranke le služostni upravičenec uporabe pritličnih prostorov hiše, namreč ne pride v poštev določilo 155. čl. SZ, ki ureja tista razmerja med lastniki zasebnih stanovanj in imetniki pravice do uporabe, ki so bila ustvarjena v nasprotju z lastnikovo voljo na podlagi vsakokrat veljavnih stanovanjskih predpisov - ti namreč služnostnemu upravičencu niso dajali enakih pravic glede razpolaganja s stanovanji kot lastniku oziroma stanovanjskemu organu glede stanovanj v zasebni lasti. Zahtevek temelji na določilu 189. čl. ZOR, po katerem ima oškodovanec pravico tudi do povrnitve izgubljenega dobička (1. odst.), pri čemer se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (3. odst.). Tožeča stranka je namreč zatrdila, da je bila v času od pravnomočnosti sodbe do prevzema prostorov, prikrajšana na dohodku od najemnine za poslovne prostore, od česar je že odštela znesek stanarine, ki ga je prejela od tožene stranke. Tožeča stranka je tako izkazala vse predpostavke takšnega zahtevka (neizpraznitev prostorov s strani tožene stranke kot nedopustno dejanje, izpad dohodka kot škodo in vzročno zvezo med njima, saj je neposredno po izpraznitvi prostorov te tudi oddala).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0004285
ZTLR člen 61, 62, 61, 62. ZOR člen 966, 973, 973/2, 966, 973, 973/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
začasna odredba - zastavna pravica
Tožeča stranka s toženo stranko ni sklenila pogodbe za pridobitev lastninske pravice na spornih kolesih niti vnaprejšnjega dogovora v smislu 2. odstavka 973. člena ZOR (da bi šlo, kot v pritožbi poudarja, za zahtevek na izpolnitev pogodbe), pač pa zastavno pogodbo zaradi zavarovanja svoje denarne terjatve iz pogodbe o poslovnem sodelovanju s toženo stranko (primerjaj 61. in 62. člen ZTLR ter 966. člen ZOR). Zato gredo tožeči stranki le tista materialnopravna upravičenja, za katera ima podlago v zastavni pogodbi v skladu z določbami ZOR.