Ravnanje tožeče stranke (prim. 3. odst. 18. čl. ZOR) pa v opisani situaciji zato tudi ne more razbremeniti tožene stranke dolžnosti iz 46. a čl. takrat veljavnega Zakona o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju, da plača banki tisto protivrednost, ki je veljala na dan izvršitve naloga do tujine.
STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL04368
ZZD člen 230, 230. ZOR člen 27, 63, 27, 63. ZPPSL člen 111, 111/3, 131, 111, 111/3, 131.
izločitvena pravica - prenos pravice s pravnim poslom - prepoved razpolaganja - vrnitev nepremičnine
O nesporazumu lahko govorimo le takrat, ko gre za neujemanje izjave volje. Če sta npr. stranki izjavo volje potrdili v pisnem zapisu pogodbe (takšen je tudi obravnavani primer), je bila sklenjena takšna pogodba, kot to sledi iz skupne izjave volje podpisnikov. Seveda je lahko sporno, kako zapis razlagati. Toda to je problem interpretacije pogodbe. Lahko je tudi sporno, ali izjava volje, kot je zapisana, ustreza resnični volji pogodbenih strank. Toda to je problem "neprave, neresnične" volje za sklenitev določene pogodbe. Sam pritožnik trdi, da je bila pravica uporabe vknjižena ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti na toženo stranko. Ta okoliščina ni brez pomena za pravilno razumevanje sporne pogodbe, čeprav sam vpis ni bil konstitutiven za pridobitev te pravice. Kakšna druga pravica na družbeni lastnini se namreč po Zakonu o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini v zemljiško knjigo ni vpisovala, tudi začasna pravica uporabe ne. Obveznost vrnitve spornih nepremičnin v primeru prenehanja uporabe le-teh je posegala v pravico razpolaganja s spornimi nepremičninami, v sodbi Vrhovnega sodišča RS pa je bila vsebinsko enaka pravica, dogovorjena ob prenosu pravice uporabe na sredstvih v družbeni lasti, razložena kot obligacijsko upravičenje, ki pa samo zase ne daje podlage za izločitveno upravičenje.
Pravica do izpodbijanja sklepov skupščine je članska pravica delničarja (poleg ostalih članskih pravic: aktivna in pasivna volilna pravica, pravica nadzorstva nad poslovanjem družbe, pravica do informacij). Članske pravice pa delničar lahko uresničuje, ko in dokler ta status delničarja ima (primerjaj 1. odst. 364. čl. ZGD - vsak delničar lahko s tožbo izpodbija sklep skupščine). V tem smislu je zato članska pravica subjektivna pravica delničarja (kot imetnika delnice, iz katere sicer črpa to pravico), ki ni prenosljiva. Članske pravice torej delničar lahko uresničuje šele od trenutka pridobitve delnice.
Ker 11. člen ZST ne omenja pravnih oseb, ki bi jih ustanovila lokalna samoupravna skupnost, se oprostitev, določena v prid samoupravnih lokalnih skupnosti, nanje ne more raztezati.
Ker po 1. odstavku 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu, družbi C. d.o.o., Ljubljana, ni mogoče odreči statusa tožene stranke v tem postopku. Glede na fazo postopka, v kateri je tožeča stranka "popravila" tožbo, je torej sodišče zmotno presodilo, da gre le za popravo tožbe. V procesnem smislu gre za subjektivno spremembo tožbe po 187. členu ZPP, zato bi sodišče o zahtevku zoper pritožnika moralo odločiti. Situacijo, ko sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih strank, izrecno ureja 3. odstavek 327. člena ZPP, po katerem mora sodišče pritožbo stranke zaradi neodločitve o njenem zahtevku (v obravnavanem primeru na povračilo stroškov postopka tožene stranke C. d.o.o.) šteti kot predlog stranke, da se izda dopolnilna sodba oziroma sklep (332. člen ZPP). Sodišče je torej nepravilno uporabilo določbe ZPP, ker je pritožbo prvotno tožene stranke zoper sodbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker se sodba nanjo ne nanaša, zavrglo, namesto da bi jo skladno s 3. odstavkom 327. člena ZPP štelo kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe oziroma sklepa.
Poleg ostalih elementov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da predstavlja 615 m dolga in 4 - 7,5 m široka avtokros proga (3.690 m2), napravljena in zvožena brez dovoljenja na travnikih prve kategorije kmetijskih zemljišč, degradacijo pedoloških značilnosti tal in naravnega okolja zaradi močne zbitosti tal, zvoženosti na mestih vožnje, povečanega kameninskega sestava na površini in odstranitve vegetacije s posledično spremembo širšega habitata poljskih živali in prizadetostjo širšega dela zemljišča. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo obdolženčevega zagovornika in izpodbijano sodbo potrdilo.
ZGD člen 580, 580/5, 580, 580/5. ZPP člen 154, 158, 158/1, 163, 163/1, 154, 158, 158/1, 163, 163/1. ZFPPod člen 37, 37/1, 37, 37/1.
umik tožbe - stroški postopka
Konkretne situacije, ko bi zahtevek postal tekom postopka neutemeljen zaradi nekega zunanjega dejstva, v obravnavanem primeru zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ZPP v določbah o povračilu pravdnih stroškov ne ureja. Zato bi bilo mogoče na podlagi razpoložljivega spisovnega gradiva le oceniti možen uspeh tožnika v tem postopku (154. člen ZPP). O stroških namreč odloča sodišče brez obravnavanja (1. odstavek 163. člena ZPP). Ker pa je tožeča stranka v sami tožbi trdila, da ni soglašala s predlagano dokapitalizacijo, ni izključeno, da je sama pripomogla k nastanku izbrisnega razloga iz 1. odstavka 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in s tem posredno k razlogu za umik tožbe.
Določbo tč. b) 6. člena Pogojev, po kateri tožeča stranka izgublja pravice iz Police, ker po uresničitvi škodnega primera (prim. 3. člen Pogojev) ni dokumentirala svojega odškodninskega zahtevka, je namreč pretirano stroga. Morebitne pomanjkljivosti so odpravljive, zato ne bi bilo prav, da bi lahko imele za posledico tako hudo sankcijo, kot je izguba zavarovalnega kritja. Opisana pomanjkljivost in sankcija zanjo nista sorazmerni. Pritožbeno sodišče tej določbi Pogojev zato ne bi moglo nuditi pravnega varstva (2. odst. 143. čl. ZOR).
Padec vrednosti denarja rešujejo drugi pravni instrumenti (revalorizacija terjatve, zamudne obresti itd.), ne pa pogodbena kazen (kot instrument pogodbene discipline). Od zahtevanega plačila pogodbene kazni naprej je dolžnik v zamudi, zato je od takrat dalje upnik upravičen do zamudnih obresti od denarnega zneska zahtevane pogodbene kazni. Navadna škoda je razlika med ceno, ki bi jo moral naročnik plačati izvajalcu v primeru izpolnitve gradbene pogodbe, in ceno, ki jo je plačal novemu izvajalcu za dokončanje del.
napotitev na pravdo - pravni interes - obstoj pravde
Napotitveni sklep predpostavlja pravni interes za pravdo. Okoliščina, da je bila tožeča stranka, katere terjatev je bila (delno) prerekana, napotena na ugotovitev obstoja prerekane terjatve s tožbo, ne izključuje njene pravice, da zahteva nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, če je bila zaradi iste terjatve začeta pravda, ki je bila prekinjena zaradi začetka stečaja, vendar pa se v dveh pravdah ne moreta uveljavljati zahtevka, ki sta identična po predmetu in po obsegu.
ZPP (1977) člen 188, 188/2, 188, 188/2. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
eventualna kumulacija - sodba
Združitev imamo, kadar tožnik uveljavlja poleg glavnega zahtevka še enega pomožnega, toda temu pomožnemu naj sodišče ugodi le, če bi se v pravdi izkazalo, da ne obstaja glavni zahtevek. Če sodišče ugotovi, da je podan (utemeljen) glavni zahtevek, izda sodbo le o glavnem zahtevku, ničesar pa ne izreče o eventualnem zahtevku, saj je bil slednji postavljen le za primer, če bi ne bil utemeljen (predhodni) glavni zahtevek. Če sodišče ugotovi, da ni podan (utemeljen) glavni zahtevek, mora ta zahtevek izrečno zavrniti, ker je to predpostavka za odločanje (in ugoditev) eventualnemu zahtevku. Če sodišče ugotovi, da je podan (utemeljen) glavni zahtevek, ugasne litispendenca eventualnega zahtevka z učinkom ex tunc (retroaktivno). Z ugasnitvijo litispendence pa velja, da eventualni zahtevek niti ni bil postavljen. Če v primeru ugoditve glavnemu zahtevku sodišče v drugem postopku ugodi podrednemu zahtevku, ki je bil uveljavljan samostojno, gre za neupoštevno sodbo, ki ima svoj izvor v stvarnih razlogih. Takšna sodba bi lahko postala le formalno (ne pa tudi materialno) pravnomočna (in ne bi bila izvršilni naslov).
S tožbo, vloženo zoper dokončno odločbo, izdano v postopku preračuna pokojnine po uradni dolžnosti, tožnica ne more uspešno uveljavljati spremembe pravnomočno ugotovljenega vzroka invalidnosti ter posledično višje odmere pokojnine.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6. ZTPDR člen 17.
šikana - razporeditev - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
1. Pravno relevantna je tista šikana, ki pomeni nedopustno, protizakonito povzročanje neprijetnosti oz. nevšečnosti, zato kot šikane ni možno označiti razporeditve zaradi nujne potrebe delovnega procesa na delo, ki ustreza tožnikovi izobrazbi ter njegovemu znanju in zmožnosti. 2. Sodišče prve stopnje je tožnikovo odsotnost z dela utemeljeno štelo za neupravičeno. Upravičena je tista odsotnost z dela, ki jo odobri pristojni organ oz. pooblaščeni delavec delodajalca, kakor tudi tista odsotnost, ki jo kot upravičeno opredeljuje zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca. Na splošno velja, da je neupravičen vsak izostanek z dela, ki ni bil vnaprej dovoljen oz. ki ga delavec ne opraviči z zdravniškim potrdilom o začasni zadržanosti z dela ali pozivom državnega organa, ki se mu je moral odzvati. Tožnik v spornem času ni imel odobrene izrabe letnega dopusta, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičil na nobenega od zgoraj navedenih načinov.
ZOR člen 154, 154. ZTPDR člen 29. ZISS96 člen 4, 7, 4, 7. ZDMPNU člen 3, 3/1, 3/1-1, 10, 3, 3/1, 3/1-1, 10.
regres - odsotnost z dela
Dejstvo, da je tožnik delal po 12 ur, delo pa je opravljal tudi ponoči, v nedeljo in ob praznikih, ne vpliva na odločitev o tem, da mu pripada le en regres za prehrano za dan prisotnosti na delu ne glede na to, ali je trajal delovni čas 8 ali 12 ur na dan.
disciplinski postopek - kvalifikatorne okoliščine - motilno dejanje
Oviranje in motenje delavcev je že pojmovno inkorporirano v zmerjanju vodje varnostne skupine med redno kontrolo, grožnjah z aktiviranjem bombe in agresivnem žaljenju sodelavcev. Ravnanje tožnika je take narave, da je onemogočilo delo drugih delavcev in je vzbudilo njihovo nejevoljo, kar so vse elementi disciplinske kršitve po pravilniku tožene stranke. S tem so v ravnanju tožeče stranke podane kvalifikatorne okoliščine, obstoj katerih je po navedenem pravilniku in po 89. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 14/90, 5/91, 76/93) nujen pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, zato je tožena stranka tožniku zakonito izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odločena.
ZTPDR člen 67, 67/3. ZPP člen 350, 350/2, 350, 350/2.
zastaranje vodenja disciplinskega postopka
Pri zastaranju vodenja disciplinskega postopka gre za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, tudi če nasprotna stranka tega ne uveljavlja.
pobot - ugovor pobota terjatev - dolžnik - terjatev - prevzem dolga - poslovni delež - sodna poravnava - sodba
Sodna poravnava kljub temu, da izhaja iz dispozicije strank, ni pogodba v smislu 1089. in nadaljnjih členov ZOR, temveč sodna odločba, zato za sodno poravnavo ni mogoče uporabiti določb o ugovoru neizpolnitve po 1. odst. 122. čl. ZOR. Solidarnost dolžnikov ter enotnost upnikove terjatve pomeni, da delno ali popolno prenehanje obveznosti, ki ga doseže eden od solidarnih dolžnikov, učinkuje za vse sodolžnike (prim. 1. odst. 414. čl. ZOR). Zato je deloma utemeljen tudi ugovor tretjega dolžnika, saj je njegova solidarna obveznost deloma prenehala, kar je bilo ugotovljeno na podlagi ugovorov, ki jih je podal prvi dolžnik. Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med fizičnima osebama in ne med strankami tega postopka, zato kljub vpisu pogodbe v sodni register le-ta nikakor ne pomeni prenehanja obveznosti dolžnika - pravne osebe.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.