ZPP člen 141, 141/1, 141/2, 141/3, 141, 141/1, 141/2, 141/3.
vročitev sodbe - pravilna vročitev
Sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka v zvezi s pravilnostjo vročitve sodbe, zato ni mogoče presoditi, ali je bila vročitev sodbe pravilna. Od pravilnosti vročitve je odvisna tako odločitev o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kakor tudi odločitev o pravočasnosti pritožbe zoper sodbo.
Kadar gre za gospodarske spore majhne vrednosti sodišče izda le sodbo s skrajšano obrazložitvijo po 1. odst. 496. člena ZPP, ki obsega samo navedbo tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke oirajo zahtevke. Šele ko stranka napove pritožbo, izdela sodišče sodbo z obrazložitvijo, ki je po 324. členu ZPP sestavni del vsake sodbe.
ZST člen 4, 26, 26-4, 4, 26, 26-4. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
plačilo sodne takse
1. Po določbi 1. odst. 180. čl. ZPP je potrebno tožbi, ki mora kot vsaka druga vloga vsebovati določena dejstva in dokaze, priložiti tudi potrdilo o plačilu sodne takse. Navedena določba pomeni realizaciijo določbe 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 1/90 - 70/00), po kateri nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči sodišču. Če taksni zavezanec ob njeni vložitvi ne predloži potrdila o plačilu takse, pošlje sodišče v skladu z določbo 4. tč. 26. čl. ZST taksnemu zavezancu opomin, da v 15 dneh od njegove vročitve plača dolgovano takso, pri čemer mora v takšnem primeru poravnati še takso za opomin. 2. Ker je tožnik dne 26.4.2001 prejel opomin za plačilo takse za tožbo, takso pa je nakazal na žiro račun sodišča dne 3.5.2001, je bila taksa plačana v roku, zaradi česar je sodišče zmotno odločilo, da taksa ni poravnana in v tej posledici zmotno štelo, da je umaknil tožbo.
pobot - ugovor pobota terjatev - dolžnik - terjatev - prevzem dolga - poslovni delež - sodna poravnava - sodba
Sodna poravnava kljub temu, da izhaja iz dispozicije strank, ni pogodba v smislu 1089. in nadaljnjih členov ZOR, temveč sodna odločba, zato za sodno poravnavo ni mogoče uporabiti določb o ugovoru neizpolnitve po 1. odst. 122. čl. ZOR. Solidarnost dolžnikov ter enotnost upnikove terjatve pomeni, da delno ali popolno prenehanje obveznosti, ki ga doseže eden od solidarnih dolžnikov, učinkuje za vse sodolžnike (prim. 1. odst. 414. čl. ZOR). Zato je deloma utemeljen tudi ugovor tretjega dolžnika, saj je njegova solidarna obveznost deloma prenehala, kar je bilo ugotovljeno na podlagi ugovorov, ki jih je podal prvi dolžnik. Pogodba o prodaji poslovnega deleža je bila sklenjena med fizičnima osebama in ne med strankami tega postopka, zato kljub vpisu pogodbe v sodni register le-ta nikakor ne pomeni prenehanja obveznosti dolžnika - pravne osebe.
Spor zaradi izbire kandidata je spor o sklenitvi delovnega razmerja, za katerega delavec sodne takse ne plača. Tako tožnik ni bil zavezanec za plačilo sodne takse in je sodišče nepravilno uporabilo določbo 4. odst. 180. člena ZPP, ko je štelo, da je tožba umaknjena.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - bianco odpoved ob sklenitvi delovnega razmerja
Ob sklenitvi delovnega razmerja podana izjava o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja brez vpisanega oz. sporazumno dogovorjenega datuma ne more biti zakonita podlaga za sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Izjava delavca, v katero bistveni podatek (datum prenehanja delovnega razmerja) enostransko, brez soglasja delavca, vpiše delodajalec, je nična, saj nasprotuje temeljnemu pravnemu in moralnemu izhodišču, da vse bistvene elemente pravno zavezujoče izjave določa podpisnik izjave (103. člen ZOR)
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tudi tekom postopka ni navedla nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj, višino ali zapadlost tožnikove terjatve, prav tako pa tudi ni zatrjevala niti dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage. Račun je sicer poslovna, zasebna listina in zanjo ni predpisano nobeno dokazno pravilo.
Izpodbijani sklep o trditvah, da del prijavljenih terjatev temelji na sklepih sodišča, nima razlogov, čeprav bi utegnile biti te trditve in predloženi dokazi odločilni za presojo o vprašanju, koga sodišče v stečajnem postopku napoti na postopek zaradi ugotovitve (ne)obstoja prerekane terjatve (prim. 1. in 3. odst. 144. čl. ZPPSL). Izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče zato ne more preizkusiti.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
Upoštevajoč okoliščine primera pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko naknadno predlaganih dokazov ni upoštevalo, ravnalo v skladu z 286.čl. ZPP. Možna bi bila sicer situacija, da stranka na podlagi (nepričakovane) izpovedi priče predlaga, da se izpoved te priče preveri še s kakšnim drugim dokazom, vendar pa v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da brez svoje krivde ni vedela, kaj bo ta priča izpovedovala. Upoštevati je treba, da je tožeča stranka pričo kot ključno pričo predlagala sama; sodelovala je pri zaslišanju priče, a njeni izpovedbi ni oporekala niti ji ni zastavila vprašanj, ki jih izpostavlja v svoji kasnejši vlogi; tega ni storila niti na prihodnjem naroku, temveč še kasneje, ko je tudi obiskala pričo na domu; glede na pričino vprašanje ob koncu njenega zaslišanja, kaj je v zadevi spornega, pa tudi ni prepričljivo tožničino sklicevanje na pričino varstvo interesov drugega. Izvenzakonsko skupnost predstavlja takšna skupnost moškega in ženske, ki se po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema: imeti mora svoj zunanji izraz (ki se kaže v skupnem prebivanju, skupnem gospodinjstvu, ekonomski skupnosti) kot tudi notranje (čustveno) razmerje, skratka v očeh okolja (prijatelji, sosedje ipd.) veljata partnerja kot mož in žena. Navedeno je bila torej materialnopravna podlaga sodišču prve stopnje, v okviru katere je moralo ugotoviti vse omenjene elemente izvenzakonske skupnosti. Na vprašanje, ali je obstajala takšna skupnost, pa je treba odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega razmerja. Pri oceni uspeha dokaznega postopka število oseb, katerim so razmere znane, seveda ni in ne more biti relevantno, temveč katerim osebam so (lahko) določene razmere znane. Tako sosedje sicer ne morejo izpovedovati o elementih izvenzakonske skupnosti intimnega značaja, nedvomno pa lahko izpovedujejo o druženju partnerjev oziroma njunem skupnem življenju. Če pa bližnjim sosedom eden od partnerjev sploh ni znan, je to vendarle pomemben dokaz. Ožjim sorodnikom (staršem) so lahko znani ne le zunanji elementi takšne skupnosti, temveč tudi tisti, intimnejšega značaja.
Glede na opredelitev izvršiteljske storitve v 2. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Tarifa) vpis spisa v evidenco ni izvršiteljska storitev, saj ne gre za dejanje izvršbe, temveč za del oz. način izvršiteljevega poslovanja. Poleg tega zgolj vpis spisa v evidenco ne opravičuje zahteve za plačilo po 1. alinei tar. št. 11 Tarife.
ZOR člen 61, 61/2, 61, 61/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1, 392, 392/2, 392/2-1.
sodna poravnava
Ravno zato, ker sta se tožnika s svojo izjavo volje obvezala nekaj dopustiti, je enako izjavo podal tudi toženec. Tudi zato in ker je treba presojati voljo pravdnih strank glede celotnega pravnega posla, tožnikoma ne gre verjeti, da izjave volje, ki je vsebovana v 5. točki poravnave, nista dala.
Trajno pogodbeno razmerje je tisto, pri katerem je izpolnitev trajna in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem: pogodbena obveznost preneha šele z izpolnitvijo vseh izpolnitvenih dejanj. V takšnem razmerju ni moč vnaprej videti, do kdaj naj izpolnjevanje traja, če ni določen rok - čas trajanja obveznosti. Tožena stranka (dobavitelj električne energije) s trenutkom, ko prejme plačilo za že dobavljeno energijo, mora izvršiti tudi naslednjo dobavo. In drugič, kar je logična posledica pravkar zapisanega, plačilo že dobavljene električne energije je pogoj za nadaljnje dobave. Zaradi izpodbijanih dejanj se stečajna masa ni zmanjšala. S plačilom že dobavljene elektrike je tožena stranka namreč pridobila terjatev na nadaljnje dobave elektrike.
Ker je povratnica javna listina, ki izkazuje datum vročitve sodnega pisanja naslovniku, bi tožena stranka v pritožbi lahko izpodbijala v povratnici naveden datum vročitve z dokazovanjem drugega datuma prejema.
Pri neodplačnih pogodbah, kot je darilna pogodba, je lahko nagib tako zelo pomemben, da darila brez njega ne bi bilo. S tem postane nagib del pravne podlage darilne pogodbe. Tak nagib je na primer sklenitev zakonske zveze in če je zaradi pozneje nastalih okoliščin (razveze zakonske zveze) odpadla pravna podlaga pravnega posla, je s tem pravni posel prenehal veljati. Kar je stranka v izvrševanju pogodbe dala, ima pravico zahtevati nazaj (4. odst. 210. čl. ZOR). Lahko zahteva vrnitev darila, kar je po vsebini zahtevek na izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Gre za kondikcijski zahtevek, ki zastara v petih letih.
odškodninska obveznost - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Sodišče prve stopnje pa je z mnenjem, da tožniku ni uspelo dokazati, da je toženec zoper njega vložil krivo ovadbo, napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnika je postavilo v položaj, da dokaže, da od toženca ni zahteval podkupnine. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje bi izražalo stališče, da je tožnik storil kaznivo dejanje, za katero ga je toženec ovadil. Gre za napačno izhodišče, ki je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti določeno v 27. členu Ustave RS in 2. odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka
V pritožbi proti sklepu o mirovanju postopka in v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedeni predlog tožeče stranke, da se nadaljuje postopek, je del pritožbe oziroma del predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je podan kot predlog pritožbenemu sodišču oziroma kot predlog prvostopnemu sodišču, naj se sklep o mirovanju postopka razveljavi oziroma predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi in nadaljuje s postopkom. To ni pravi predlog, da se nadaljuje postopek, ki miruje, v smislu 2. odstavka 210. člena ZPP.
ZPP člen 76, 81, 81/5, 339, 339/2-83. ZSReg člen 91.
vpis v sodni register - ničnost - sposobnost biti stranka v postopku - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obravnavanem primeru je predmet spora izbris tožene stranke iz sodnega registra in s tem posredno tudi njena sposobnost biti stranka v tem postopku. V sporu, kakršen je obravnavani, zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka (5. odst. 81. čl. ZPP), nujno vsebuje tudi že odločitev o predmetu tega spora. To pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni sprejemljivo, saj niso bili izčrpani argumenti, s katerimi tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek iz 41. čl. Zakona o sodnem registru, ki bi, če bi se izkazalo, da je utemeljen, zaradi ničnosti vpisa izbrisa tožene stranke v sodnem registru hkrati pomenil tudi odpravo pomanjkanja procesne predpostavke sposobnosti biti stranka pri toženi stranki.