ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 243. ZDS člen 3, 3/1, 3/3. ZDavP člen 1, 1/1, 82. ZPIZ člen 228, 228/2, 228/3. ZZVZZ člen 59. ZDPra člen 7, 7/1. ZODPM člen 2, 2/1-2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - dolgovni seznam - davčni dolg - aktivna legitimacija - izterjava terjatev - DURS - pristojnost državnega pravobranilstva - zastopanje
Ker je DURS po določbi 2. točke 2. člena Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev - ZODPM upravni organ v sestavi Ministrstva za finance, je državno pravobranilstvo po določbi 1. odstavka 7. člena ZDPrav pristojno zastopati tudi njo, in sicer glede na vse zgoraj navedeno tudi v postopku zavarovanja terjatve iz naslova prispevkov in članarine obrtne zbornice z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini.
odškodninska obveznost - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Sodišče prve stopnje pa je z mnenjem, da tožniku ni uspelo dokazati, da je toženec zoper njega vložil krivo ovadbo, napačno uporabilo pravila o dokaznem bremenu. Tožnika je postavilo v položaj, da dokaže, da od toženca ni zahteval podkupnine. Takšno izhodišče sodišča prve stopnje bi izražalo stališče, da je tožnik storil kaznivo dejanje, za katero ga je toženec ovadil. Gre za napačno izhodišče, ki je tudi v nasprotju z domnevo nedolžnosti določeno v 27. členu Ustave RS in 2. odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Upoštevajoč okoliščine primera pritožbeno sodišče sodi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko naknadno predlaganih dokazov ni upoštevalo, ravnalo v skladu z 286.čl. ZPP. Možna bi bila sicer situacija, da stranka na podlagi (nepričakovane) izpovedi priče predlaga, da se izpoved te priče preveri še s kakšnim drugim dokazom, vendar pa v konkretnem primeru po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more uspeti s trditvijo, da brez svoje krivde ni vedela, kaj bo ta priča izpovedovala. Upoštevati je treba, da je tožeča stranka pričo kot ključno pričo predlagala sama; sodelovala je pri zaslišanju priče, a njeni izpovedbi ni oporekala niti ji ni zastavila vprašanj, ki jih izpostavlja v svoji kasnejši vlogi; tega ni storila niti na prihodnjem naroku, temveč še kasneje, ko je tudi obiskala pričo na domu; glede na pričino vprašanje ob koncu njenega zaslišanja, kaj je v zadevi spornega, pa tudi ni prepričljivo tožničino sklicevanje na pričino varstvo interesov drugega. Izvenzakonsko skupnost predstavlja takšna skupnost moškega in ženske, ki se po vsebini ne razlikuje od življenjske skupnosti, kakršna praviloma obstaja med zakoncema: imeti mora svoj zunanji izraz (ki se kaže v skupnem prebivanju, skupnem gospodinjstvu, ekonomski skupnosti) kot tudi notranje (čustveno) razmerje, skratka v očeh okolja (prijatelji, sosedje ipd.) veljata partnerja kot mož in žena. Navedeno je bila torej materialnopravna podlaga sodišču prve stopnje, v okviru katere je moralo ugotoviti vse omenjene elemente izvenzakonske skupnosti. Na vprašanje, ali je obstajala takšna skupnost, pa je treba odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega razmerja. Pri oceni uspeha dokaznega postopka število oseb, katerim so razmere znane, seveda ni in ne more biti relevantno, temveč katerim osebam so (lahko) določene razmere znane. Tako sosedje sicer ne morejo izpovedovati o elementih izvenzakonske skupnosti intimnega značaja, nedvomno pa lahko izpovedujejo o druženju partnerjev oziroma njunem skupnem življenju. Če pa bližnjim sosedom eden od partnerjev sploh ni znan, je to vendarle pomemben dokaz. Ožjim sorodnikom (staršem) so lahko znani ne le zunanji elementi takšne skupnosti, temveč tudi tisti, intimnejšega značaja.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/5, 76, 76/1, 80, 81, 81/5.
smrt dolžnika
Pri umrli fizični osebi in njeni posledični nesposobnosti biti stranka (že ob vložitvi predloga za izvršbo) ne gre za tako pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. in naslednjih členov ZPP.
Tožeča stranka je bila že z vabilom na narok za glavno obravnavo (list. št. 10) opozorjena, da mora vse dokaze predlagati oziroma predložiti že s pripravljalno vlogo do naroka za glavno obravnavo, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti (primerjaj 453. člen v zvezi s 452. členom ZPP). Tožeča stranka pa je na naroku za glavno obravnavo zatrjevala, da so bile vse zaračunane storitve opravljene in šele na tem naroku predložila pogodbo o opravljanju kontrole bolniškega staleža (priloga A2). Navedeni dokaz je bil sodišču predložen v nasprotju s 452. členom ZPP, zato ga sodišče na podlagi 453. člena ZPP ni smelo upoštevati.
V konkretnem primeru ni bilo pogojev za prekinitev po 2. odst. 111. čl. ZPPSL. Izvršba v trenutku začetka stečajnega postopka namreč še ni bila v teku, ampak le v fazi odločanja o dovolitvi.
Huda malomarnost je podana tedaj, kadar voznik ne ravna tako, kot bi ravnal povprečen voznik. Prometni znak "ustavi" je namenjen temu, da voznik po zaustavitvi vozila vožnjo nadaljuje s povečano skrbnostjo.
Svojo terjatev za zatrjevana vlaganja v tožnikovo nepremičnino pred začetkom stečajnega postopka nad toženo stranko (tako jih je prvostopno sodišče opredelilo na podlagi časovnih podatkov, razvidnih iz najemne pogodbe - priloge A1, in specifikacije v vlogi tožeče stranke z dne 28.1.2000 - priloge A6, čemur pritožba ne oporeka) pa bi morala tožeča stranka prijaviti kot stečajni upnik v stečajnem postopku nad toženo stranko po določbi 1. odstavka 137. člena ZPPSL. Pravni interes za tožbo bi tožeča stranka za ta del tožbenega zahtevka izkazala le z napotitvenim sklepom stečajnega senata po določbi 1. odstavka 144. člena ZPPSL (glej 2. odstavek 181. člena ZPP).
V primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku, lahko uveljavljajo upniki terjatve do prevzemnikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Enoletni rok je tako vezan na objavo izbrisa družbe iz registra, ne pa na sklep ali pravnomočnost izbrisa iz sodnega registra. Zato v primeru, da objava izbrisane družbe ni bila opravljena, kljub temu da je družba iz sodnega registra izbrisana, ta rok ni pričel teči.
ZTLR člen 75, 78, 80, 75, 78, 80. ZPP člen 426, 426.
soposest - posest - odvzem posesti
V primeru dvakratnega zaporednega odvzema (so)posesti obvelja (se sodno varuje) kasnejše (tj. zadnje) posestno stanje. Zahtevka na vzpostavitev prejšnjega stanja nad odvzetimi nadomestnimi stvarmi ni mogoče nadomestiti z zahtevkom na njihovo zamenjavo z enako količino stvari iste vrste ali z zahtevkom na plačilo odškodnine. Dajatveni del motenjske tožbe (zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja) je treba zavrniti, če bi bil sklep sodišča o vrnitvi stvari proti toženi stranki neizvršljiv, ker ima odvzete stvari tožeča stranka ali pa ker jih je tožena stranka medtem že porabila.
ZPP (1977) člen 7, 7/2. Zakon o družbah z omejeno zavezo (1906) paragraf 86.
obnova postopka - trditveno in dokazno breme - pravno nasledstvo - prenehanje družbe
N. bi moral navesti dejstva, iz katerih bi izhajalo njegovo pravno nasledstvo po D., družba z omejeno zavezo. Ne obstaja namreč zakonita domneva, da so družbe z omejeno zavezo po vojni prenehale.
Nova odmera tožničine pokojnine je opravljena v skladu s 56. v zvezi z 21. členom ZPIZ, glede katerih je že ustavno sodišče ocenilo, da nista protiustavna. Zato pritožbeno sodišče ni postopalo po 156. členu Ustave RS.
V individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik izpodbija zakonitost sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja, ki je pogojno odložen, sodišče odloči o stroških postopka na podlagi 2. odst. 22. člena ZDSS, saj gre tudi v takem primeru za spor o prenehanju delovnega razmerja.