ZDavP-2 člen 329a, 329a/1. ZDoh-2 člen 75, 75/1, 77, 77/1, 77/2.
odmera dohodnine - oddajanje premoženja v najem - davčna osnova - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - priključitev na javno kanalizacijo
Ni bilo upoštevano dejstvo, da je po določbah Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Borovnica, na katerega se sklicuje tožnik, na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, obvezna. To po presoji sodišča pomeni, da ima prav tudi, ko trdi, da bi brez priključitve lokal, ki se nahaja v nepremičnini, ne smel več obratovati in da bi torej nepremičnina izgubila uporabno vrednost. Zato ima po presoji sodišča prav tudi, ko trdi, da se z že omenjenimi deli ohranja uporabna vrednost nepremičnine in da torej že gramatikalna razlaga citirane določbe ZDoh-2 ne potrjuje stališča davčnih organov. Bistveno je namreč, da gre za ohranjanje uporabne vrednosti, in to z deli, ki sodijo v okvir vzdrževanja nepremičnine.
davčna izvršba - stečaj samostojnega podjetnika - nastanek dolga
Glede na dejstvo, da je terjatev iz naslova izrečene globe nastala po končanju stečajnega postopka navedenega podjetnika posameznika, določbe takrat veljavnega ZPPSL nanjo nimajo vpliva in so tako neutemeljeni tožnikovi ugovori, da bi moral davčni organ v predmetni zadevi uporabiti določbe takrat veljavnega ZPPSL in ne ZGD-1, ter, da je davčni organ napačno uporabil materialno pravo.
RTV Slovenija ne deluje v enakih okoliščinah oziroma zanjo ne veljajo enaki pogoji poslovanja kot za druge izdajatelje programov. Zato 14. člen Ustave, zaradi nižjega količnika, s pomočjo katerega se izračuna osnova, ne more biti prekršen.
Če operater znotraj istega razreda doseže nižji prihodek, a ima enak strošek za plačilo toženki kot operater, ki je dosegel višji prihodek, po oceni sodišča ne gre za omejevanje svobodne menjave blaga in storitev, svobodnega vstopa na trg, svobodnega nastopanja na trgu ali dejanje, s katerim bi se kako drugače preprečevala konkurenca. Gre za procentualno višji delež stroška v prihodku. Ta odstotek lahko izenači z drugim operaterjem, ki dosega višji prihodek v okviru istega razreda na ta način, da tudi sam doseže višje prihodke.
Sodišče meni, da mnenja, pripomb in predlogov glede spremembe Tarife (ki se je v spornem letu znižala), ne more uveljavljati v tej tožbi. Tožnik zmotno meni, da mora sodišče preverjati, ali je spoštovano načelo, da gre v Tarifi za pokrivanje stroškov. Sodišče ne more presojati vsebine Tarife, tj. ne more ocenjevati, ali vrednost točke dejansko prinaša takšne prihodke agencije, da z njimi pokriva stroške, saj za to nima na razpolago ustreznih orodij in nenazadnje odgovor na to vprašanje ne more biti predmet upravnega spora. Sodišče lahko presoja le, ali je podzakonski predpis v skladu z zakonom, na katerega je sodišče vezano. Ker po mnenju sodišča Tarifa po svoji vsebini ne spreminja oziroma ne dopolnjuje zakona mimo zakonskega postopka, zaključuje, da se toženka pri svoji odločitvi o odmeri plačila oziroma uporabljeni vrednosti točke ni oprla na nezakonit splošni akt.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
V skladu z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejetim dne 14. januarja 2015, za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se 15 dnevni rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi ne glede na omenjeno okoliščino.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - domneva strinjanja s predlagano mejo - parcelacija
Po oceni sodišča je prvostopenjski organ upravičeno uporabil domnevo iz petega odstavka 31. člena ZEN. Iz podatkov zapisnika mejne obravnave namreč izhaja, da tožnik na mejni obravnavi ni podpisal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, vendar tudi svoje meje ni pokazal, bil pa je opozorjen na posledice po petem odstavku 31. člena ZEN. Glede na to in zakonsko dikcijo drugačno ravnanje ni mogoče in je prvostopenjski organ s tem, ko je štel, da tožnik soglaša s predlagano mejo, ravnal v skladu s tem določilom. Geodet, ki vodi mejno obravnavo, po zakonu ne sme presojati vsebine izjav posameznih strank, ampak lahko kot relevantno upošteva zgolj to, ali je kdo od prisotnih mejašev pokazal drugačen potek meje od predlaganega. Če ga ne pokaže, zakon določa neizpodbojno domnevo, da se s predlagano mejo strinja.
ZKZ člen 23, 24, 24/1-1, 24/2. ZUP člen 188, 188/1.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dokazno in trditveno breme - dokazovanje - izjava stranke kot dokaz
Izjava kot dokaz se po ZUP (prvi odstavek 188. člena) sme vzeti za ugotovitev nekega dejstva le, če ni dovolj drugih dokazov, ali v malo pomembnih zadevah, če bi bilo zaradi iskanja drugih dokazov oteženo uveljavljanje pravic stranke; navedeno, torej da gre za subsidiaren dokaz, je toženka glede na navedbe v odgovoru na tožbo očitno prezrla.
A.A. se je v postopku skliceval na status kmeta ter je zakonske pogoje za priznanje dolžan dokazati, kar pomeni, da je na njem trditveno in dokazno breme (in ne na tožniku, da bi ta moral nepopolno ugotovljeno dejansko stanje izpodbijati z nasprotnimi dokazi. V postopku se je skliceval na status kmeta, zato je na njem dokazno breme, da izkaže zakonske pogoje za priznanje, in da torej predloži oziroma predlaga ustrezne in zadostne dokaze.
ZDDV-1 člen 80, 80/2. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 273. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30.
davek na dodano vrednost - identifikacija za namene ddv - odvzem identifikacijske številke - trditvena podlaga tožbe - sklicevanje na pritožbene navedbe
Tožnik je kar dvakrat uveljavljal odbitek vstopnega DDV po računu, ki ne izkazuje dejansko nastalega poslovnega dogodka. Ponovitev kršitve je tista okoliščina, na podlagi katere je organ utemeljeno sklepal, da bo tožnik ID številko tudi v bodoče uporabil v goljufive namene, saj inšpekcijski postopek očitno ni dosegel svojega (tudi preventivnega) namena. Cilj inšpekcijskih pregledov je zagotoviti kontrolni sistem plačevanja davkov in ob morebitnem neplačilu ustrezno ukrepati, vendar vseh zavezancev ni mogoče nadzirati glede vseh obveznosti v vseh časovnih obdobjih niti to ne bi bilo smiselno. Zato je za delovanje celotnega sistema pomembno, da zavezanci za davek ravnajo skladno s predpisi o obdavčenju in davčnemu organu posredujejo podatke, ki so resnični, pravilni in popolni (glej 10. člen ZDavP-2).
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu. To izhaja iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1, po katerem mora tožnik v tožbi razložiti, zakaj toži, sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 pri odločanju vezano na trditveno podlago v tožbi, saj preizkuša dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.
prenehanje sodniške funkcije - nadomestilo plače - razlogi za prenehanje funkcije - odpoved
Tožnik je imel možnost vrnitve na prejšnje delovno mesto, vendar je s svojim ravnanjem, to je vložitvijo vloge na Sodni svet, jasno izkazal svojo voljo, da se tja ne želi vrniti in to kljub pravnomočni odločbi o mirovanju sodniške funkcije. To posledično pomeni, da po določbi prvega odstavka 38. člena ZPos ni upravičen do nadomestila, saj razlog nemožnosti nadaljevanja prejšnjega dela ni objektivne narave, ampak gre za subjektivne razloge, na katere je tožnik sam vplival oziroma jih povzročil.
davčna izvršba - povezane osebe - tržna cena - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Utemeljeni so tožnikovi ugovori, da davčni organ v postopku ni ugotovil, kakšna je tržna cena vozila ter tako ni ugotovil za koliko naj bi bila cena tega vozila sicer manjša od tržne cene. V tem delu je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je zaključek davčnega organa, da so v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za uporabo inštituta poroštva na podlagi določila prvega odstavka 148. člena ZDavP-2, najmanj preuranjen. Za uporabo omenjenega instituta poroštva morajo biti izpolnjeni vsi zakonsko predpisani pogoji. Namen navedenega instituta je med drugim v tem, da se omeji možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo svojega premoženja. Vendar pa po presoji sodišča uporabe navedenega instituta v upravnem postopku ni mogoče širiti tudi na primere izven okvirov, ki jih določa ZDavP-2.
ZDen člen 44, 44/1. URS člen 14, 22, 153, 153/1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 3, 3/2, 4, 5.
denacionalizacija - vračanje kmetijskih zemljišč - odškodnina - višina odškodnine - vrednost zemljišča - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis
Sodišče meni, da vezanost upravnega organa na podzakonski predpis ni absolutna, če ta ni v skladu z ustavo. Tretji odstavek 153. člena Ustave namreč terja takšno interpretacijo podzakonskih norm, ki so v skladu z ustavo in zakonom. Zato je izjemoma, ko gre za očitne nezakonitosti in na podlagi navodil sodišča, danih po četrtem odstavku 64.člena ZUS-1, potrebno dopustiti tudi takšno odločanje, sicer bi bil institut exceptio illegalis v mnogih primerih izvotljen.
Pravilo iz prvega odstavka 44. člena ZDen namreč ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja. Odškodnina za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ne odraža tržne vrednosti nepremičnin, hkrati pa se s tem, ko odškodnina ne temelji na tržni vrednosti premoženja, na ta način vzpostavlja enakost med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona.
ZKZ člen 20, 20/1, 20/2, 20/4, 21, 21/1, 23, 23/1, 23/1-4. OZ člen 112.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - načelno pravno mnenje - vezanost na ponudbo - napake volje - predmet obveznosti - razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Po Načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 (prvi odstavek) je ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča, dana na podlagi 20. člena ZKZ, v razmerju do predkupnih upravičencev iz 23. člena ZKZ zavezujoča in ponudnik vezanosti nanjo ne more izključiti na način iz prvega odstavka 25. člena OZ.
Zatrjevane napake volje tožnica ne more z uspehom uveljavljati v postopku za odobritev pravnega posla, pač pa lahko v primeru (bistvene) zmote pogodbo izpodbija v pravdi pred sodiščem splošne pristojnosti (drugi odstavek 46. člena OZ). Postopek podaje in sprejema ponudbe je strogo obličen zaradi učinkovanja stroge obličnosti in v predpisani obliki izjavljene volje pa je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti.
Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin se lahko uveljavlja le sodno, pred sodiščem splošne pristojnosti. Kar pomeni, da se tožnica v postopku za odobritev pravnega posla na spremenjene okoliščine, ki so po določbah 112. člena OZ lahko razlog za razvezo pogodbe, ne more z uspehom sklicevati.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo blagovne znamke - podobnost med znakoma
V sodni praksi je nesporno, da je vlagatelj tisti, ki mora (že) v postopku pred Uradom za intelektualno lastnino predložiti dokazila, iz katerih izhaja, da gre v času vložitve njegovega ugovora za javnosti nedvomno znano znamko.
ZPOmK-1 člen 9, 15, 16, 16/3, 18, 19, 40, 40/1, 43, 43/3. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102. ZUS-1 člen 17, 17/1, 25, 25/4, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 8, 164, 214. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
zloraba prevladujočega položaja - po uradni dolžnosti začet postopek - ustavitev postopka - smotrnost nadaljnjega postopka - pravni interes - stranski udeleženci v postopku - načelo kontradiktornosti
Zgolj okoliščina, da agencija vodi postopek za ugotavljanje kršitve iz 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena PDEU po uradni dolžnosti, še ne pomeni, da stranski udeleženec v postopku izdaje tega akta nima več pravnega interesa. S tem, ko je bil ta postopek ustavljen, je bil prizadet tožnikov pravni interes, zaradi katerega mu je bil v postopku izdaje spornega upravnega akta priznan položaj stranskega udeleženca. Razveljavitev sklepa o ustavitvi postopka pa bi za tožnika, ki zatrjuje, da je stranka z interesom kršil 9. člen ZPOmK-1 in 102. člen PDEU, pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja.
Četudi se za razliko od postopka po ZPOmK-1, ki se lahko začne le po uradni dolžnosti, postopek pred Komisijo lahko začne tudi na podlagi prijave prijavitelja z legitimnim interesom, pa se v primeru zavrnitve prijave Komisija ni dolžna opredeliti do vseh argumentov prijavitelja iz njegove prijave, je pa dolžna navesti argumente za svojo odločitev, ki morajo biti sposobni prestati preizkus zakonitosti s strani pristojnega sodišča.
Postopek, ki ga vodi toženka po določbah ZPOmK-1, je po svoji naravi posebni upravni postopek, ki ga vodi toženka po uradni dolžnosti (15. člen ZPOmK-1), in ki ga je Ustavno sodišče RS opredelilo kot posebni postopek nadzora ravnanja subjektov na trgu, ki ga izvaja specializirani organ, tj. Agencija, in ki ima za izvajanje tega nadzora določena pooblastila po ZPOmK-1, usmerjena v odpravo protipravnega stanja in ponovno vzpostavitev skladnosti trga s pravili konkurence (odločba, št. U-I-40/12). To pa pomeni, da odločitev, sprejeta v tem postopku, ni rezultat uspeha (oziroma neuspeha) dokazovanja enega (oškodovanega) podjetja, da je s strani drugega (preiskovanega) podjetja prišlo do kršitev pravil konkurence, temveč slednje (torej, ali je prišlo do kršitev pravil konkurence) presodi Agencija po izvedenem postopku, urejenem v ZPOmK-1, in subsidiarno po ZUP.
Za očitek zlorabe je treba dokazati namero oziroma strategijo prevladujočega podjetja za izkrivljanje konkurence. Take namere pa po oceni toženke (s katero se strinja tudi sodišče) predloženi oziroma izvedeni dokazi v upravnem postopku niso potrdili.
Ker je toženka ustavila postopek v izpodbijanem delu iz razlogov nesmotrnosti nadaljevanja postopka (in ne, ker bi ugotovila, da do zatrjevane kršitve določb ZPOmK-1 ni prišlo), ni mogoče govoriti o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju per se (popolno ugotovljeno dejansko stanje je sicer potrebno za izdajo pravilne in na zakonu utemeljene odločbe, s katero je meritorno odločeno o določeni zadevi) in s tem posledično o kršitvi določb postopka, saj v obravnavanem primeru v tem delu o zadevi ni bilo meritorno odločeno.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 558, 559. Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije člen 204.
Sodišče razume Izvedbeno uredbo tako, da le-ta v 599. členu določa izjemo od splošnih pogojev za odobritev popolne oprostitve iz predhodnega, 588. člena, in sicer konkretno od tistega iz točke (b) prvega odstavka, ki pogojuje oprostitev z uporabo prevoznega sredstva s strani osebe s sedežem zunaj območja Skupnosti, ter na ta način omogoča popolno oprostitev tudi v primeru, ko gre za uporabo prevoznega sredstva s strani osebe, ki ima sedež na carinskem območju Skupnosti. To pa pomeni, da v primeru komercialne uporabe prevoznega sredstva na carinskem območju Skupnosti tudi za osebe, ki imajo sedež na carinskem območju Skupnosti oziroma v primerih, ki jih določa 559. člen Izvedbene uredbe, veljata za oprostitev (preostala) splošna pogoja iz 588. člena in s tem tudi omejitev, ki jo vsebuje točka (c) prvega odstavka tega člena, to je, da se prevozno sredstvo, ki je v režimu začasnega uvoza, uporablja izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožnik želi vložiti revizijo zoper sklep, pri katerem gre za sklep o potrditvi sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za obnovo postopka, iz razloga, ker tožnik predloga ni vložil po odvetniku oziroma ni navajal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit. Prav tako se sodišče strinja s toženo stranko, da lahko zahtevo za varstvo zakonitosti vloži le državno tožilstvo (385. člen ZPP).Tožena stranka je pravilno zaključila, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - pogodba civilnega prava - evidenca o izrabi delovnega časa
Pogodbe civilnega prava ne poznajo določenih pojmov kot so: polni delovni čas, krajši delovni čas, nadurno delo, plača, nadomestilo plače, zavarovalna doba, obvezno pokojninsko zavarovanje itd., vendar to delodajalca ne odvezuje obveznosti, da mora voditi evidenco izrabe delovnega časa in vanjo vpisovati zahtevane podatke (prva alineja prvega odstavka 18. člena ZEPDSV). Podatek o številu opravljenih ur je potrebno po mnenju sodišča vpisati tako za delavca, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi za vsako drugo osebo, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca (tudi na podlagi podjemne oz. avtorske pogodbe), četudi ne gre za delovno razmerje.
V konkretnem primeru je bila izpodbijana odločba tožeči stranki vročena 29. 5. 2017. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe (na katerega je bila tožeča stranka opozorjena v pravnem pouku izpodbijane odločbe) je tako začel teči v torek, 30. 5. 2017, in se je iztekel v sredo, 28. 6. 2017. Tožeča stranka pa je tožbo vložila priporočeno po pošti v četrtek, 28. 9. 2017, to je tri mesece po poteku zakonsko določenega roka.
ZDIJZ člen 1, 4, 4/1, 25, 25/2. ZSta-1 člen 7, 7/1, 2, 22, 22/4. ZGPro člen 6, 6/2. ZASP člen 9, 9/1-2. URS člen 39, 39/2.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - pravna oseba javnega prava - avtorsko delo - slovenski nacionalni standard
Brez dvoma je oseba javnega prava tista oseba, ki ji tak status izrecno določa zakon. To velja tudi za tožnika, ki mu tak status določa prvi odstavek 7. člena ZSta-1, drugi odstavek istega člena pa poleg tega določa še, da tožnik posluje v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo za javne zavode, če ta zakon posameznih vprašanj ne ureja drugače. Tožnik zato nedvomno spada med zavezance iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Kot rečeno, je njegov status opredeljen z izrecno zakonsko določbo, besedilo te določbe pa ne daje nobene podlage za sklepanje, da se ne bi nanašala na tožnika oziroma njegovo dejavnost v celoti.
Nacionalni standardi tako po načinu nastanka kot po zakonski opredelitvi že na prvi pogled v celoti ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Da so slovenski nacionalni standardi avtorska dela v skladu s predpisi o avtorski pravici, izhaja že iz določbe četrtega odstavka 22. člena ZSta-1, ničesar drugega pa ne navaja niti nobena od strank v tem upravnem sporu, zato sodišče brez pridržkov in brez nadaljnje obrazložitve slovenske nacionalne standarde obravnava kot avtorska dela.
ZMZ-1 člen 27, 27/1, 52, 52-1, 52-2, 61, 62, 62/1, 62/1-1, 62/1-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
očitno neutemeljena prošnja - varna izvorna država - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev
Po stališču Sodišča EU je z vidika člena 15. b Kvalifikacijske direktive, ki ustreza 2. alineji 28. člena ZMZ-1 bistveno, ali je izredno slaba humanitarna situacija namerno povzročena s strani tretje osebe in prizadeva prosilca in če temu ni tako, potem subsidiarna zaščita ne pride v poštev in država niti ni upravičena uporabiti klavzule iz 3. člena Kvalifikacijske direktive o višjih standardih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Izpodbijani sklep temelji na peti alineji 8. člena ZBPP, ki določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Omenjeno zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil v določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu.