izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nov dolžnik - bivši družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - pravni naslednik - prepoved ne ultra alterum tantum
Pravilno dolžnica sicer navaja, da je glede teka zamudnih obresti po 1. 1. 2002 potrebno upoštevati po tem obdobju veljavno zakonodajo, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, če so glavnico dosegle do 22. 5. 2007. Vendar pa dolžnica spregleda, da je bila ta omejitev v sklepu o izvršbi že upoštevana.
ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP-1 člen 6, 6/2, 36, 36/3. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - osebnostna ali vedenjska motenost - agresija - zdravila - poslabšanje zdravstvenega stanja - nadzor - obravnavanje prepozne pritožbe
Pri udeleženki je prisotna huda duševna motnja, ki je v fazi akutnega poslabšanja in sta njena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja hudo moteni. V svoje psihofizično stanje nima uvida, ne zaveda se potrebe po nujni zdravstveni obravnavi, kar je bolezensko pogojeno in ni odraz njene prave volje. Po mnenju izvedenke udeleženka potrebuje nadaljnjo zdravstveno obravnavo in zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, saj ta edini zagotavlja stalen nadzor, ki ga udeleženka zaradi preprečevanja ugotovljenih tveganj in ogrožanj nujno potrebuje, ter zaradi prilagoditve medikamentozne terapije. Prav tako ta oddelek edini nudi jasno strukturirano okolje z usmerjanjem in pomočjo pri vsakodnevnih opravilih, kar udeleženka zaradi funkcionalnega upada prav tako nujno potrebuje. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, saj zaradi nekritičnosti do svojega stanja in teže poslabšanja v njih ne zmore sodelovati.
zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - mnenje imenovanega zdravnika - neupravičena odsotnost z naroka - stroški
Sodišče prve stopnje je v 9. točki izpodbijane sodbe prav tako že obrazložilo, zakaj ne drži, da toženec zoper mnenje imenovanega zdravnika ZZZS ni imel nobenega učinkovitega pravnega sredstva, s podano razlago pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Mnenje imenovanega zdravnika ZZZS je bilo podlaga za odločitev, ki jo je sprejelo sodišče v sodnem postopku, v zvezi s katerim je bilo izdano, v konkretnem primeru v nepravdnem postopku N 39/2022 pred Okrajnim sodiščem na Ptuju. V tem postopku je imel toženec zagotovljeno sodno varstvo svojih pravic in je lahko, če se z mnenjem ni strinjal, uveljavljal svoje ugovore ter dokazoval, da je bila njegova odsotnost upravičena (na primer z izvedencem) oziroma je lahko odločitev sodišča, ki temelji na mnenju imenovanega zdravnika, izpodbijal s pravnimi sredstvi, ki jih ZPP predvideva za takšen postopek.
nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Vložnik je na sodišče posredoval vlogo, ki nima z zakonom določenih sestavin, da bi jo sodišče lahko obravnavalo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo po 108. členu ZPP in vložnika s sklepom pozvalo, da vlogo v 15 dneh dopolni z odločbo, ki jo izpodbija ter postavi jasen in določen tožbeni zahtevek. Obenem ga je poučilo o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči in ga opozorilo, da bo vloga zavržena, če ne bo dopolnjena v skladu z zahtevami iz sklepa. Ker tožnik vloge v roku ni dopolnil v skladu s sklepom sodišča, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je sodišče prve stopnje vlogo pravilno zavrglo.
prodajna pogodba - pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - dopolnitev tožbe - pavšalen ugovor dolžnika - nesporno dejansko stanje - vračunavanje obresti - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - prepozen ugovor zastaranja
Dolžnik ob plačilu ne more izbirati, ali s plačanim zneskom poravnava glavnico ali obresti. V skladu z 288. členom OZ se namreč prejeto plačilo vračuna tako, da se z njim najprej poplačajo stroški, nato obresti in šele nato glavnica. Tožeča stranka stroškov sicer ni vračunavala, pravilno pa je njeno stališče, da so z zneskom najprej poravnane obresti in šele nato (s preostankom) glavnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00089801
ZPP člen 458, 458/2. OZ člen 921.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - splošni zavarovalni pogoji - zavarovanje avtomobilskega kaska - popravilo vozila - stroški popravila - zavarovalnina
Temelj vtoževane terjatve je pogodbeni, in sicer zahtevek temelji na zavarovalni pogodbi za zavarovanje avtomobilskega kaska. Na pogodbenem področju velja načelo pogodbene svobode, pri čemer ni nedopustna pogodbena ureditev (kakršna je bila zatrjevana tudi v konkretnem primeru), da stranki zavarovalne pogodbe izbiro izvajalca popravila poškodovanega zavarovanega vozila prepustita zavarovalnici in za primer, da zavarovanec po lastni izbiri za izvedbo popravila izbere drugega izvajalca, določita omejitev višine izplačane zavarovalnine na višino stroškov popravila, kot bi znašali pri napotenem servisu.
ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12, 31. ZFPPIPP člen 342, 342/3.
identifikacijska oznaka nepremičnine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - javna dražba v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom (12. člen ZZK-1). Identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb (5. točka prvega odstavka 3. člena ZZK-1). Identifikacijska oznaka dela stavbe je šifra katastrske občine (v danem primeru 0000), številka stavbe (v danem primeru 304) in številka dela stavbe (v danem primeru 4). Nepremičnina, ki je predmet razpolagalnega posla, je določena (individualizirana) tako, da je označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo. Identifikacijska oznaka nepremičnine v izpodbijanem sklepu (ID znak: del stavbe 0000 - 304 - 4) se ujema z identifikacijsko oznako nepremičnine v zemljiški knjigi, kot to izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki ga je predložil sam pritožnik. Ker mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (prvi odstavek 31. člena ZZK-1), je izpodbijani sklep, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP), pravilen. ID številka 0000000 je le enolični identifikator, ki služi identifikaciji vpisa v informacijskem sistemu zemljiške knjige. Zato o neskladju identifikacijskih številk nepremičnine ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00089749
DZ člen 8, 141. ZPP člen 8
odvzem starševske skrbi - namestitev v rejniško družino - omejitev stikov - stiki otroka s staršem - stiki staršev z otrokom - obrazloženost sodne odločbe - dokazna ocena
Upoštevaje razloge, zaradi katerih je predmetni postopek tekel (hudi primanjkljaji nasprotnih udeležencev na področju starševskih kapacitet), je povsem logično, da se tudi omejitev stikov nanaša na nasprotna udeleženca; le njima je sodišče prve stopnje določilo obliko in način izvajanja stikov. Navedeno posledično pomeni, da otrokom stiki s staršema zaenkrat niso omejeni.
postopek osebnega stečaja - splošna razdelitvena masa - načrt prve razdelitve - pogojna terjatev - podlaga za oblikovanje rezervacij
Plačilo terjatve iz splošne razdelitvene mase se izvede na podlagi načrta posamezne razdelitve, če sta izpolnjeni dve predpostavki: 1. terjatev ob izdelavi načrta velja za priznano in 2. terjatev je nepogojna (prim. prvi odstavek 362. člena ZFPPIPP). Dejstvo, da je pritožnikova terjatev priznana, ni sporno. Za presojo oblikovanja rezervacije pa je odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre za pogojno terjatev. Zaradi tega je imelo sodišče prve stopnje za oblikovanje rezervacije podlago v zakonu. ZFPPIPP namreč ob prvi razdelitvi predvideva, da se v razdelitveni masi rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, povezanih s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve še ni uresničil, v deležu iz tretjega odstavka 359. člena ZFPPIPP (2. točka drugega odstavka 362. člena ZFPPIPP).
spor majhne vrednosti - najemna pogodba - obstoj najemnega razmerja - plačilo najemnine - nerelevantnost navedb glede na ugotovljeno dejansko stanje - odpoved najemne pogodbe
Sklicevanje tožene stranke na določbe OZ, ki se nanašajo na odpoved pogodbe, bi lahko bilo pravno relevantne v zvezi s presojo, ali je bila dopustna odpoved pogodbe brez odpovednega roka ali pa je tožeča stranka upravičena tudi do najemnine za čas pogodbeno določenega trimesečnega odpovednega roka. Presoja v obravnavani zadevi pa se nanaša zgolj na utemeljenost zahtevka za plačilo najemnine za mesec december 2023, ko pogodba še ni bila odpovedana, zato pravna podlaga, na katero se sklicuje tožena stranka, v obravnavanem primeru ni ustrezna.
URS člen 14, 14/2. ZDR-1 člen 6, 44, 133, 133/1, 133/2. ZSPJS člen 1, 1/2, 2, 2-13. ZPP člen 213, 213/2, 214, 214/2, 358, 358-3, 358-5. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
načelo enako plačilo za enako delo - javni uslužbenci - prepoved razlikovanja (diskriminacije) - načelo enakosti pred zakonom - pravica do učinkovitega sodnega varstva - dokazni predlog - nesporno dejstvo - opis del in nalog - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz stališča, da med strankama ni spora o tem, kakšna je vsebina dela, ki ga je opravljala tožnica, temveč je sporno zgolj pravno vprašanje, ali ji v takih okoliščinah pripada višje plačilo. Ker je dejansko stanje pravilno ugotovljeno in bistvo spora ni v dokazovanju dejanskega dela, temveč v pravilni uporabi materialnega prava, neizvedba predlaganih dokazov ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe in zato ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
Eden izmed izrecnih ciljev ZSPJS je zagotoviti enako plačilo za delo na primerljivih delovnih mestih (drugi odstavek 1. člena ZSPJS). Bistvo tega načela je, da javni uslužbenec za enako delo ne sme biti slabše plačan od drugega javnega uslužbenca, razen če za razlikovanje obstaja stvaren in razumen razlog. Odločilno je, da se primerljivost dela presoja po njegovi vsebini, ne po poimenovanju delovnega mesta. V sporih, v katerih zahtevek temelji na načelu enakega plačila za enako delo, je ključno merilo dejanska vsebina dela in ne formalni vhodni pogoji. Plačne razlike morajo temeljiti na (ne)primerljivosti dela, ne pa na formalnih razlikah, ki nimajo vpliva na vsebino dela. Razlika v zahtevanem obsegu delovnih izkušenj, ob sicer povsem identičnem opisu del in nalog ne predstavlja objektivnega kriterija, ki bi lahko utemeljil različno vrednotenje dela.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - pravica do uporabe telefona - mobilni telefoni - konkretizacija nevarnosti - nevarnost za življenje in zdravje - sorazmernost ukrepa
V predlogu bolnišnice navedena ravnanja so popolnoma nekonkretizirana (ni navedeno, za kakšne objave osebe naj bi šlo, od kod zaključek o nevarnosti snemanja in objavljanja sebe ali drugih pacientov oziroma zdravstvenega osebja), zato na podlagi takšne vsebine predloga ni mogoče narediti zaključka, da je podana nevarnost ogrožanja zdravja in življenja ter povzročanja hude premoženjske škode in da je zato nujno potrebno osebi omejiti uporabo mobilnega telefona oziroma da je takšen ukrep sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje, to je z zdravjem in življenjem pridržane osebe in drugih oseb ter njihovega premoženja. Tudi mnenje izvedenke ne potrjuje dovolj konkretne nevarnosti ogrožanja, temveč ta ostaja na abstraktni ravni.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Regulacijske začasne odredbe pa so zaradi preprečitve težko nadomestljive škode dopustne v izjemnih, nujnih in upravičenih primerih pod pogojem, da je izkazano, da bi z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta stranki nastala težko nadomestljiva škoda. Obstoj težko nadomestljive škode je potrebno ugotavljati in presojati za vsak primer posebej in to restriktivno. Namen regulacijskih začasnih odredb je v varstvu obstoječega stanja, kar narekuje restriktiven oziroma omejevalen pristop pri razlagi pojma "težko nadomestljiva škoda". Glede na delo, ki ga tožnik opravlja delo v gradbenem podjetju, ki vključuje terensko delo, dvigovanje težkih bremen in delo na višini, je s tem izpolnjen tudi naslednji pogoj, tj. da bi v primeru dela v skrajšanem delovnem času (upoštevaje izpodbijano dokončno odločbo toženca) bila izkazana težko nadomestljiva škoda za njegovo zdravje.
V postopku izdaje začasne odredbe se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podana takrat, ko več razlogov govori v prid nekega zaključka od tistih, ki kažejo nasprotno.
Ker gre za bolniški stalež, v tem primeru niti v določbah ZZVZZ niti v določbah Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ni pravne podlage, da bi toženec odločal o morebitnih razbremenitvah pri delu na način, kot je to v primeru priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja po določbah ZPIZ-2. Tožnik je dolžan delati skladno s pogodbo o zaposlitvi in so s tem v zvezi pritožbene navedbe, da mu mora delodajalec zagotoviti razbremenitve pri delu, neutemeljene.
Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (2013) člen 4. ZZVZZ člen 40, 40/1, 40/1-1, 41. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 247. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 354.
Tožnikovo razlogovanje, da je potrebno pri presoji upravičenosti do povrnitve prevoznih stroškov v okviru ustreznosti zdravstvenega zavoda iz 1. alineje prvega odstavka 40. člena ZZVZZ upoštevati tudi nemedicinske okoliščine na strani tožnika, je zmotno. Življenjsko je sicer sprejemljivo, da bi si lahko zavarovanec izbral zdravstveno ustanovo, ki bi mu ustrezala upoštevajoč njegove subjektivne kriterije, pa vendar je potrebno imeti v vidu, da gre za izvedbo storitev v javnem sektorju, kjer je potrebno usklajevanje izvedbe različnih storitev zavarovancev z območja celotne države, pri čemer je neizbežna nezmožnost upoštevanja subjektivnih nemedicinskih okoliščin, ki ne morejo biti podlaga za priznanje povrnitve prevoznih stroškov.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 1, 37, 38, 38/1, 38/1-3, 39, 40, 41, 42. ZPP člen 249.
nagrada izvedencu - dodatna dokumentacija
Toženec nasprotuje priznani nagradi za zbiranje in študij dodatne dokumentacije v višini 153,00 EUR. Toženec v pritožbi z ničemer ne omaje pravilne ugotovitve sodišča o obsegu dodatne dokumentacije. Odmera nagrade je torej skladna s 3. alinejo prvega odstavka 38. člena Pravilnika in je ni potrebno zniževati.
Tožnica vloženi reviziji ni priložila predloga za dopustitev revizije. V drugem odstavku 373. člena ZPP je predpisano, da mora biti reviziji med drugim priložen tudi ta predlog. Ker ta procesna predpostavka ni bila izpolnjena in ker se v postopku z revizijo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (383. člen v zvezi s 336. členom ZPP), je z izpodbijanim sklepom revizija pravilno zavržena.
odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - razpolaganje s premoženjem - substanciran dokazni predlog - kataloško kaznivo dejanje - povezana oseba - finančna preiskava - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena
Pri odrejanju zavarovanja sodišče ne presoja izvora premoženja, temveč samo preverja, ali je obseg zavarovanja sorazmeren z verjetnim obsegom nezakonito pridobljenega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00089705
ZKP člen 87, 87/6, 277, 277/1, 277/3, 437, 437/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2.
vloga, vezana na rok - pravočasnost vloge - zasebna tožba - pravočasnost zasebne tožbe - nepristojno sodišče - nevednost ali očitna pomota vložnika - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje razžalitve
Določba šestega odstavka 87. člena ZKP se nanaša na primere, ko je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika "izročena" ali "poslana" nepristojnemu sodišču, in torej, ko gre za vlogo, iz katere je na prvi pogled razvidno - očitno, da je poslana na nepristojno sodišče, zato se kvalificirani vložnik na nevednost ne more sklicevati. Določbo šestega odstavka 87. člena ZKP zato v primeru, ko sodišče šele ob presoji pravne pravilnosti obtožnega akta ugotovi, da dejstva in okoliščine, ki so navedene v opisu kaznivega dejanja, ne ustrezajo pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki je navedena v obtožnem aktu, ni mogoče upoštevati kot podlago za presojo pravočasnosti zasebne tožbe.
tožba za ugotovitev služnosti - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - stvarna služnost poti - dostop do javne poti - dostop do parcele z javne ceste - pridobitev služnosti s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izvrševanje služnosti - način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti - način uporabe stvari - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - nujna pot
Dejstvo, da neka stavba do javne poti nima dostopa drugje kot po določeni obstoječi poti, po kateri se zatrjuje priposestvovana služnost, ne pomeni, da mora biti po tej (edini) dostopni poti ugotovljena služnost vožnje z vsemi vozili. Če bi bilo npr. ugotovljeno, da se je do nekega objekta dostopalo v času priposestvovalne dobe po cesti zgolj peš, služnost vožnje ne bi bila priposestvovana. Po drugi strani je jasno, da mora imeti vsaka nepremičnina dostop do javne poti, a je (če pot ni urejena na drugačen način) temu namenjen drug pravni institut: nujna pot.