• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>
  • 361.
    VSLJ Sklep II Ip 791/2026
    13.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095413
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 34, 34a, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 4021. ZIZ člen 15.
    plačilni nalog za plačilo sodnih taks - sestavine plačilnega naloga - obrazloženost sodne odločbe - ugovor zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - možnost preizkusa odločitve - seznanitev z vsebinskimi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    Obrazloženost odločbe ni in ne sme biti sama sebi namen. Od narave in vsebine sodne odločbe je odvisno kako obširna in vsebinsko poglobljena bo obrazložitev. Na vsak način pa mora omogočiti stranki, da se seznani z razlogi za sprejeto odločitev, instančnemu sodišču pa, da odločitev v primeru pravnega sredstva preizkusi.

    Iz plačilnega naloga z dne 1. 6. 2026 je razvidno, da je sodna taksa dolžniku naložena v plačilo za ugovor po tarif. št. 4021 ZST-1 v znesku 44 EUR. Kaj bi bilo v konkretnem primeru treba pojasniti še več, dolžnik v pritožbi ne pojasni. Tak plačilni nalog vsebuje prav vse potrebno: ker je ugovor vložil dolžnik. je plačilo sodne takse naloženo njemu, ob tem se sodišče tudi sklicuje na 34. člen ZST-1, ki ureja postopek za primer neplačila sodne takse. Iz naloga sta razvidna tudi rok za plačilo sodne takse in njena višina, ki se ujema s tisto, ki jo za ugovor predvideva tarif. št. 4021 ZST-1. Izpodbijani plačilni nalog tako omogoča dolžniku, da se seznani z razlogi sprejete odločitve (ker je vložil ugovor mora v 15 dneh plačati sodno takso po tarif. št. 4021 ZST-1, ki znaša 44 EUR), kot tudi pritožbenemu sodišču, da sprejeto odločitev preveri in jo kot pravilno potrdi.

  • 362.
    VSLJ Sodba II Cp 1023/2025
    13.8.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00095465
    OZ člen 190, 190/1. ZIZ člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    neupravičena obogatitev - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvršilni postopek - vročitev sklepa o izvršbi - nepravilna vročitev - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - odprava klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rubež denarnih sredstev - veljavni pravni temelj - vračilo zarubljenega zneska - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - nerelevantna dejstva - zgrešena pasivna legitimacija

    Pravnomočen in nerazveljavljen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je predstavljal veljavno podlago za plačilo zarubljenega zneska toženki. NI pogojev iz 190. člena OZ za vračilo zarubljenega zneska.

  • 363.
    VSMB Sklep III Cp 772/2026
    13.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00096665
    ZPND člen 22d. ZNP-1 člen 5.
    postopek po ZPND - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - prepoved približevanja

    Sodišče druge stopnje, kljub upoštevanju, da gre za postopek po ZPND, ki mora biti hiter in v katerem velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, pritrjuje pritožbenim navedbam, da je podana absolutna bistvena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče o ugovoru nasprotnega udeleženca odločilo brez, da bi poslalo ugovor predlagateljici in ji omogočilo, da odgovori na ugovorne navedbe ter predlaga dokaze.

  • 364.
    VSLJ Sklep III Cp 1434/2026
    13.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096712
    ZPND člen 3.
    nasilje v družini - družinsko nasilje - nasilje nad otrokom - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - zavrnjen zahtevek - izkazanost nasilja - neizkazanost nasilnega dejanja

    Iz izvidov urgentnih zdravnikov ne izhaja, da bi bili otroci žrtve nasilja. V teh izvidih so navedbe otrok, da jih je tepla oziroma udarila babica, vendar jih, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zaradi njihove neprepričljivosti in ostalih navedb otrok, kot npr. takrat sedemletne B. B., da ne ve, kam jo je babica udarjala, da ji je pri babici v redu in da je ni strah, ter ob hkratni ugotovitvi obeh zdravnikov, ki sta opravila preglede otrok, da ni mogoče ugotoviti nobenih poškodb oziroma modric, ni mogoče šteti kot dokaz nasilja.

  • 365.
    VSLJ Sklep I Ip 613/2026
    13.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSLJ00096606
    ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovorni razlog - plačilo terjatve - stroški ugovora

    ZIZ ne ločuje med prenehanjem terjatve na podlagi prostovoljnega ali prisilnega poplačila. Takšnega razločevanja tudi ni mogoče najti ne v teoriji niti sodni praksi. Drži pa sicer, da ker je bilo plačilo opravljeno po izdaji sklepa o izvršbi, le-tega ni mogoče razveljaviti, saj je bil v času izdaje ta pravilno izdan, posledično pa tudi ni mogoče zavrniti predloga za izvršbo, saj je bil ta v času vložitve utemeljeno vložen. Povedano pa ne pomeni, da je pravilna odločitev zavrnitev ugovora, temveč je takemu ugovoru treba ugoditi (le) na način, da se izvršba ustavi. Kljub pojasnjenemu plačilo terjatve po izdaji sklepa o izvršbi ne pomeni, da je dolžnik upravičen do povračila stroškov ugovora, v katerem uveljavlja takšno poplačilo.

  • 366.
    VSLJ Sklep I Cp 1311/2025
    13.8.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096123
    ZUreP-3 člen 216, 216/1, 216/2, 327. ZPP člen 243.
    razlastitev - dejanska razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za razlastitev nepremičnine po Zakonu o urejanju prostora - tržna vrednost nepremičnine - namenska raba nepremičnine - valorizacija odškodnine - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - zasebno izvedensko mnenje

    Zasebna cenitev, ki jo predloži stranka, predstavlja del njene trditvene in dokazne podlage in nima dokazne narave izvedenskega mnenja. Razlika med zasebno cenitvijo in izvedenskim mnenjem sama po sebi ne utemeljuje dvoma v pravilnost izvedenskega mnenja, če je to jasno, popolno in strokovno obrazloženo.

    Vrednost nepremičnine se ugotavlja glede na njeno namembnost in stanje ob dejanskem odvzemu. Odškodnina se praviloma odmeri glede na tržno vrednost nepremičnine v času, ko je razlastitveni zavezanec mogel z gotovostjo ugotoviti, da je oziroma bo izgubil lastninsko pravico, praviloma ob odvzemu posesti, pri čemer je treba tako ugotovljeno vrednost ustrezno valorizirati.

  • 367.
    VSLJ Sklep I Cp 69/2025
    12.8.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096081
    ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 42, 43, 47, 47/3, 56, 56/1.
    pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - javna cesta - pretekla raba zemljišča - redna raba - nedopustne pritožbene novote

    Bodoča verjetna raba zemljišč ni eden od relevantnih kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča po 43. členu ZVEtL-1.

    Skupne dovozne ceste in poti v soseskah, ki imajo značaja javne ceste in poti, so eden najbolj tipičnih primerov skupnih pripadajočih zemljišč. Takšnih dovoznih cest in poti že po naravi stvarni ni mogoče razdeliti po prostem preudarku, kajti s tem bi bila povsem izničena njihova bistvena (povezovalna) funkcija.

  • 368.
    VSMB Sklep III Ip 527/2026
    12.8.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSMB00095839
    ZIZ člen 64, 64/2, 64/5, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 65/5, 76, 76/2, 239. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-7, 177, 177/1, 177/1-1, 243, 243/3, 243/3-4, 244, 245. URS člen 23, 33.
    ugovor tretjega - pravočasnost ugovora - postopek izvršbe in zavarovanja - zastavna pravica na nepremični stvari tretje osebe - pravnomočnost sklepa o zavarovanju - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - lastninska pravica tretjega - lastninska pravica v pričakovanju - izbrisna tožba - učinkovito sodno varstvo - sklep o zavarovanju - zemljiška knjiga

    Učinki dovoljenega zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini trajajo tudi po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju in po vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi, ki jo zemljiškoknjižno sodišče izvede na podlagi pravnomočnega sklepa o dovolitvi vknjižbe. Če je bila zastavna pravica vknjižena pri nepremičnini, za katero tretji utemeljeno trdi, da (delno ali v celoti) ni v lasti dolžnika, ki je bil ob dovolitvi zavarovanja sicer kot njen lastnik vknjižen v zemljiški knjigi, ampak v lasti tretjega (ali da ima tretji na tej nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju), dovolitev zavarovanja in na tej podlagi vknjižena zastavna pravica, vse dokler je takšna zastavna pravica vknjižena, neutemeljeno posegata v lastninsko pravico tretjega. Tretji pa lahko (brez sodelovanja upnika) prenehanje nedopustnega posega na svojo nepremičnino in izbris vknjižene zastavne pravice doseže le na podlagi sklepa sodišča, ki je izdalo sklep o zavarovanju, ki je bil podlaga za vknjižbo.

    Izdajo sklepa, s katerim sodišče razveljavi opravljeno dejanje zavarovanja (tj. vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini), lahko tretji v postopku zavarovanja doseže le na podlagi ugovora tretjega, če sodišče takemu ugovoru ugodi, oziroma, v primeru zavrnitve ugovora, na podlagi sodbe, izdane v postopku za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja, s katero pravdno sodišče pravnomočno ugotovi, da zavarovanje z zastavno pravico na tej nepremičnini, ki še ni končano, ni dopustno. Izdaje takšne sodbe tretji brez predhodne odločitve o zavrnitvi ugovora tretjega v postopku zavarovanja ne more izposlovati, saj je pravnomočen sklep o zavrnitvi ugovora tretjega procesna predpostavka za dopustnost tožbe za ugotovitev nedopustnosti zavarovanja. Tretji pa dejstva, da je bila zastavna pravica na podlagi sklepa sodišča vknjižena na nepremičnini, ki je bila že ob vknjižbi v lasti tretjega (oziroma da je imel tretji že ob vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini lastninsko pravico v pričakovanju), in da zato vknjižba zastavne pravice na nepremičnini ne bi smela biti dovoljena, tudi ne more uspešno uveljavljati v postopku z izbrisno tožbo (243.-245. člen ZZK-1), saj ta za takšen primer ni predvidena.

    Glede na pojasnjeno se stališče, da konec postopka zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini v smislu drugega odstavka 64. člena v zvezi z 239. členom ZIZ nastopi že s pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju oziroma s pravnomočnostjo vknjižbe zastavne pravice pri nepremičnini v zemljiški knjigi, izkaže za preozko. Ob takšni razlagi, v skladu s katero bi tretji ugovor tretjega lahko vložil (in tudi razveljavitev opravljenega dejanja zavarovanja na podlagi sodbe, s katero je ugotovljeno, da zavarovanje z zastavno pravico na določeni nepremičnini ni dopustno, lahko dosegel) le v relativno kratkem času do pravnomočnosti sklepa o zavarovanju oziroma do pravnomočnosti zemljiškoknjižnega sklepa o dovolitvi vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini in na njegovi podlagi izvedene vknjižbe, bi bil tretji v bistvenem onemogočen pri uveljavljanju sodnega varstva zoper (še vedno trajajoči) neupravičen poseg v svojo lastninsko pravico. S tem pa bi bilo nedopustno poseženo v njegove ustavno varovane pravice iz 23. in 33. člena Ustave.

  • 369.
    VSMB Sklep V Kp 47695/2025
    12.8.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00095871
    KZ-1 člen 158. URS člen 37. ZKP člen 149č, 149d.
    izločitev dokazov - kaznivo dejanje razžalitve - osebni podatki - IP-naslov - komunikacijska zasebnost

    Čeprav v konkretni zadevi statična IP številka, ki pripada pravni osebi ne predstavlja osebnega podatka pa, kot pravilno navaja pritožnik, predstavlja komunikacijski podatek (prometni podatek, saj je vezan na konkretno komunikacijo), ki je varovan v okviru pravice do komunikacijske zasebnosti iz 37. člen URS. Do te pravice pa je poleg fizične osebe upravičena tudi pravna oseba, torej tudi družba X. d.o.o. kot imetnik obravnavane IP številke iz katere je bil posredovan komentar. Pridobitev podatkov o storilcu kaznivega dejanja preko IP številke je tako bilo treba presojati tudi v tem okviru. Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje to presojo opravilo pravilno in jo tudi ustrezno argumentiralo in pritožnikova graja, da izpodbijanemu sklepu manjkajo razlogi v zvezi z opravljenim posegom v komunikacijsko zasebnost ni utemeljena. 

  • 370.
    VDSS Sodba Pdp 191/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00096852
    ZPP člen 154, 243, 358, 358/1, 358/1-5. OZ člen 153, 153/3, 168, 168/2, 169, 179, 179/2. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
    plačilo odškodnine - poškodba delavca pri delu - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije - načelo objektivne pogojenosti - povračilo stroškov pravdnega postopka - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - varstvo pri delu - valorizacija

    Pri določitvi višine tožnikovega prispevka po tretjem odstavku 153. člena OZ je treba upoštevati tako objektivno odgovornost toženke kot tudi krivdne opustitve pravil varnega dela. Pretežni vzrok za nastanek škodnega dogodka je v velikem tveganju za nastanek nesreč, ki je neločljivo povezano z delom razopaževanja na višini, in opustitvi dodatnega ukrepanja toženke kljub ustaljeni nepravilni praksi vzpenjanja po opažu. Toženka kljub nedopuščanju plezanja po opažu ni zadostno nadzirala delavcev, ki so zelo pogosto opravljali delo tako, da so plezali po opažu v notranjosti jaška brez uporabe varnostne opreme. Dodatno tveganje pa je povzročil še tožnik, ki je pri delu razopaževanja opustil uporabo lestve. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da porazdelitev odgovornosti v razmerju 70 % (toženka) napram 30 % (tožnik) ustrezno odraža težo krivdnih opustitev in objektivno tveganje dela na višini.

  • 371.
    VDSS Sodba Pdp 124/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097198
    ZPP člen 212. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 75. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije priloga 3.
    plačilo stroškov prevoza - stroški prevoza na delo in z dela - kilometrina - dokazno breme - prehod dokaznega bremena - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - trditveno in dokazno breme stranke

    Toženka ni dokazala, da bi v vtoževanem obdobju veljal drugačen vozni red relevantnega javnega prevoza kot v letu 2024. Tudi če je javni prevoz vzpostavljen, pa ga delavec glede na vozni red in delovni čas pri delodajalcu ne more uporabljati, gre šteti, da javnega prevoza (zanj) ni, zato mu pripada povračilo stroškov v višini kilometrine, kot je to pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

  • 372.
    VDSS Sodba Pdp 119/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097185
    ZMinP člen 2, 2/1. ZDR-1 člen 137, 137/7. OZ člen 378, 378/1. ZPIZ-2 člen 122, 122/1, 122/2.
    plačilo razlike v plači - nadomestilo plače - minimalna plača - odsotnost z dela - osnova za izračun nadomestila plače - delo s krajšim delovnim časom

    Delavec, ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače (prvi odstavek 2. člena ZMinP). To smiselno velja tudi za osnovo nadomestila plače.

  • 373.
    VDSS Sklep Psp 176/2026
    12.8.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDSS00097385
    ZDSS-1 člen 63, 70. ZIZ člen 272. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
    začasna nezmožnost za delo - predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - poškodba pri delu - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - verjetnost obstoja terjatve - zadržanje izvršitve upravnega akta

    Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi tožnici z opravljanjem dela lahko nastala težko nadomestljiva škoda. Ponavljajoče sinkope oziroma omedlevice neopredeljenega vzroka predstavljajo povečano tveganje za nastanek poškodbe, bodisi zaradi padca ob izgubi zavesti na delovnem mestu, bodisi v primeru izgube zavesti med vožnjo. Ker tožnica delo opravlja pretežno terensko in se zato vozi z avtomobilom, to predstavlja nevarnost za zdravje in življenje ne samo tožnice, temveč tudi tretjih oseb, udeleženih v prometu.

  • 374.
    VDSS Sodba Pdp 135/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00096967
    ZDR-1 člen 7, 7/4. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2. ZOFVI člen 49. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44a, 44a/8, 44b, 44b/1.
    trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - izplačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina

    Večina dogodkov, ki jih je izpostavila tožnica, je bila posledica legitimnih vodstvenih in organizacijskih odločitev toženke ter reševanje običajnih delovnih situacij, nekajkrat pa je šlo za malomarna ravnanja oziroma napake, kar ne ustreza definiciji trpinčenja.

  • 375.
    VDSS Sklep Psp 175/2026
    12.8.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDSS00097391
    ZDSS-1 člen 70, 70/1. ZIZ člen 272.
    začasna nezmožnost za delo - predlog za izdajo začasne odredbe - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba

    Kot to pravilno omenja sodišče prve stopnje, ZDIUPZ ne pogojuje odhoda v tujino s posebnim zdravstvenim stanjem. Odhod v tujino je na primer omogočen tudi v primeru obstoja drugih osebnih okoliščin, kot na primer tudi v primeru bolezenskega stanja tožničine hčerke, ki terja posebno skrb in varstvo, kar izhaja iz navodil za izvajanje nege z dne 10. 2. 2026.

    Izpolnjen je tudi drugi pogoj, in sicer nevarnost nastanka težko nadomestljive škode. Iz navodil lečeče specialistke pediatrinje z dne 10. 2. 2026 in 6. 7. 2026 izhaja, da tožničina hči zaradi nevarnosti nastanka novih epileptičnih napadov ne sme biti izpostavljena dejavnikom in okoliščinam, ki bi povzročile stres. Stres je sprožilni dejavnik epileptičnih napadov, ki v tem primeru predstavljajo težko nadomestljivo škodo.

  • 376.
    VDSS Sodba Pdp 224/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH
    VDSS00096976
    ZDR-1 člen 44, 137, 137/1, 137/7, 137/8. ZPP člen 314, 316, 316/1, 350, 350/2. ZIZ člen 19. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 36. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 2, 16.
    plačilo razlike v plači - dejansko delo - višje vrednoteno delo - delna sodba na podlagi pripoznave - plačilo za dejansko opravljeno delo - delna pripoznava tožbenega zahtevka - izvršljivost sodne odločbe

    Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno dejansko stanje, ob upoštevanju, da delo v redni patrulji ne spada v delokrog tožničinega delovnega mesta, poleg tega je tudi delo v SVDM patrulji tožnica vedno opravljala kot vodja patrulje (skupaj s pripadnikom Slovenske vojske brez policijskih pooblastil), v času dela na mejnih prehodih A. in B. pa je to opravljala povsem samostojno in ne kot pomoč pri mejni kontroli (zgolj slednje izjemoma spada v opis del in nalog policista SR - NDM), utemeljeno zaključilo, da je tožnica v vsem tem času opravljala večino del in nalog višjega policista.

  • 377.
    VDSS Sodba Pdp 209/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00096988
    ZPP člen 8, 224, 224/1. ZSPJS člen 24, 24/1. ZDR-1 člen 7, 144.
    trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - položajni dodatek - nadurno delo - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - protipravno ravnanje delodajalca - veljavnost aneksa

    Zgolj zato, ker je bil s strani sodišča prve stopnje sklep o preklicu aneksa razveljavljen (in je torej aneks glede na odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki ni predmet pritožbene graje, še vedno veljaven), še ne pomeni, da je tožnica do izplačila tega dodatka upravičena. Kot je pravilno odločilo sodišče prve stopnje, tožnica do dodatka ni avtomatično upravičena že na podlagi veljavnosti aneksa, kot se zmotno zavzema v pritožbi, temveč je za presojo v tej zadevi bistveno vprašanje, ali je tožnica naloge, za katere bi ji položajni dodatek pripadal, dejansko opravljala.

    Ker tožnica nalog vodje kuhinje po vrnitvi s porodniškega dopusta ni več opravljala (to delo je bilo dodeljeno drugi sodelavki), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo zahtevek za plačilo položajnega dodatka iz tega naslova - za izvrševanje pooblastil v zvezi z vodenjem notranje organizacijske enote.

  • 378.
    VSLJ Sklep IV Cp 1395/2026
    12.8.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00095525
    DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161
    ureditev stikov - začasna odredba o stikih - začasna ukinitev stikov - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - zavračanje stikov - psihična obremenitev otroka - pravica do izjave - neizvedba predlaganega dokaza - policijsko poročilo - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - začasni ukrep - izvedensko mnenje - dokazni standard verjetnosti

    Začasna prekinitev stikov je zaščitni ukrep, katerega namen je zmanjšanje psihične obremenitve otroka in omogočanje psihološke stabilizacije. Omogoča spremljanje otrokovega psihičnega stanja, vključitev otroka v strokovno pomoč, oceno otrokove pripravljenosti na ponovno vzpostavljanje stikov, dokler se ne vzpostavijo pogoji za varen odnos. Ohranjanje stikov pa ne more imeti prednosti pred otrokovo psihično varnostjo in občutkom zaščitenosti.

  • 379.
    VDSS Sodba Pdp 178/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097169
    ZSPJS člen 1, 1/2, 14, 16, 16/1, 16/3, 17, 17/1, 20, 20/1. ZDR-1 člen 44. URS člen 14, 22, 50, 66, 125.
    plačilo razlike v plači - dejansko delo - plačilo za dejansko opravljeno delo - višje vrednoteno delo - načelo enako plačilo za enako delo - ohranitev napredovanj

    Vrednost plačila za dejansko delo opredeljuje izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta, ne pa tudi napredovanja, dosežena na delovnem mestu po formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Tožnik je za dejansko opravljeno delo urednika osrednjih oddaj prejel plačilo v višini izhodiščnega plačnega razreda tega delovnega mesta, zato je neutemeljen ugovor, da je izgubil pravico do ustreznega plačila za delo iz 44. člena ZDR-1, ker se izhodiščni plačni razred urednika osrednjih oddaj ni povišal za napredovanja, dosežena na delovnem mestu urednik oddaj.

  • 380.
    VDSS Sodba Pdp 297/2026
    12.8.2026
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDSS00096987
    ZPP člen 243, 254, 254/2, 350, 350/2. OZ člen 352, 352/1.
    ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - vzročna zveza - dokaz z izvedencem medicinske stroke - odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - subjektivni zastaralni rok

    Sodišče druge stopnje zaključuje, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve datuma zaključka zdravljenja tožnikovih fizičnih poškodb 22. 3. 2019, upoštevaje, da se je zdravljenje psihičnih težav v zvezi s škodnim dogodkom končalo še prej (2. 7. 2018), pravilno štelo, da je tožniku pričel teči subjektivni zastaralni rok naslednji dan po zaključku zdravljenja fizičnih poškodb (23. 3. 2019), ko je bil seznanjen s škodo. Kot potek triletnega zastaralnega roka je pravilno ugotovilo datum 10. 7. 2022 (obrazložitev prvostopne sodbe v točki 29) ter glede na datum vložitve tožbe (28. 2. 2023) materialnopravno utemeljeno sledilo ugovoru zastaranja.

  • <<
  • <
  • 19
  • od 50
  • >
  • >>