• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>
  • 441.
    VDSS Sodba Pdp 342/2026
    29.7.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097066
    OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - odmera pravične denarne odškodnine

    Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da tožnik ni imel na razpolago nobenega drugega pripomočka ali načina za prenos škatle na predvideno mesto, zato ni imel druge možnosti, kot da ravna v nasprotju z navodilom, po katerem mora imeti pri uporabi lestve proste roke. Iz tega razloga je tudi, kot je nadalje pravilno razlogovalo v izpodbijani sodbi, življenjsko pričakovano, da bi se na lestvi vsaj rahlo nagnil izven težišča lestve, vendar do padca ni prišlo zaradi tega. Tožnik je imel za opravilo na razpolago samo takšno lestev, ki jo je uporabil, ne pa večje, zaradi česar mu toženka neutemeljeno očita, da bi morala lestev segati najmanj en meter nad zgornjo površino. Tožnik torej ni z ničemer prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer.

    Tožnik je v škodnem dogodku utrpel udarnino prsnega koša in hrbta, nateg vratu in udarnino desnega kolka, zatrganje zunanjega meniska v levem kolenu (lahke telesne poškodbe) in popoškodbeno razslojitev in zožitev trebušne aorte (huda telesna poškodba). Sodišče prve stopnje mu je upoštevaje 179. člen OZ utemeljeno odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupni višini 24.600,00 EUR oziroma približno 14 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

  • 442.
    VDSS Sklep Pdp 174/2026
    29.7.2026
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097107
    ZPP člen 213, 287, 287/2, 291, 291/1, 291/2, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 360, 360/1.
    plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - varnost in zdravje pri delu - načelo kontradiktornosti - zaključek glavne obravnave - vnaprejšnja dokazna ocena

    Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je po zaključku glavne obravnave dne 2. 9. 2025 izvajalo dokaze (dopolnitev izvedenskega mnenja, na katerega so bile pripombe) in upoštevalo vlogo tožnika z dne 8. 12. 2025, katere ni vročilo toženki v izjavo, odločitev pa je oprlo na tako izvedene dokaze in navedbe tožnika, kršilo pravico do kontradiktornosti. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

  • 443.
    VSLJ Sklep V Cp 976/2026
    29.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094998
    ZPP člen 158, 158/1, 358, 358-5. ZNP-1 člen 40, 42. ZNP člen 35.
    stroški nepravdnega postopka - umik predloga za ureditev meje - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - povračilo stroškov v nepravdnem postopku

    Da je predlagateljica umaknila predlog za ureditev meje v tem nepravdnem postopku kmalu zatem, ko je bilo v kasneje začetem upravnem (katastrskem) postopku doseženo drugačno soglasje o ureditvi meje, je za odločitev o stroških postopka brezpredmetno. Ker predlagateljica ni izkazala, da bi nasprotni udeleženci naknadno izpolnili enak zahtevek, kot ga je uveljavljala sama v tem postopku, je dolžna kriti vse stroške tega postopka, ki se je zaradi njenega ravnanja izkazal kot nepotreben.

  • 444.
    VDSS Sodba Pdp 282/2026
    29.7.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097150
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. ZPrCP člen 105, 107, 107/2. URS člen 27. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 337, 337/1. ZVZD-1 člen 51, 51/1.
    hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost delavca na delovnem mestu - alkotest - ugotavljanje alkoholiziranosti delavca

    V tožnikovemu primeru ne gre za obsodbo za prekršek, niti se alkoholiziranost ni ugotavljala v postopku pred upravnimi ali pravosodnimi organi. Ugotavljal jo je delodajalec (toženka, pri kateri je prepovedan prihod na delo oziroma delo pod vplivom alkohola). Delodajalec lahko alkoholiziranost delavca na delu ugotavlja z vsemi legalnimi sredstvi, med katerimi je alkotest.

    Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola. Pri toženki velja popolna prepoved dela pod vplivom alkohola, kar s strani tožnika ni bilo sporno. To pomeni, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje, da gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja že, če je pri delavcu podana kakršnakoli vsebnost alkohola v telesu.

  • 445.
    VSLJ Sklep V Cp 792/2026
    29.7.2026
    SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00095474
    ZST-1 člen 18, 18/3, 19, 19/1, 31, 31/1, 34, 34/1, 34a, 34a/7. Sodni red člen 97, 97/2. ZST-1 tarifna številka 1111
    odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - višina takse - odmera takse - sodna praksa - vrednost spornega predmeta - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - oblika zahtevka - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - primarni in podredni tožbeni zahtevek - sodna taksa za podredni tožbeni zahtevek - vsebina plačilnega naloga - sestavine plačilnega naloga - tipska pisanja - pravni interes - ugotovitev ničnosti pogodbe - vrnitev denarja v zapuščino

    Oblika zahtevka (dajatveni ali ugotovitveni zahtevek) pri določanju vrednosti spornega predmeta ni ključna. Treba je oceniti pravni interes tožnika za uspeh v pravdi.

    Drugi odstavek 97. člena Sodnega reda sodišča zavezuje k temu, da pri poslovanju uporabljajo tipska pisanja, verificirana pri Vrhovnem sodišču: sodišče prve stopnje je plačilni nalog izdalo v predvideni obliki in vanj pravilno vneslo vse zahtevane podatke, vključno z vrednostjo spornega predmeta za drugi podredni zahtevek.

  • 446.
    VSLJ Sklep IV Cp 1170/2026
    29.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095000
    DZ člen 7, 203. ZNP-1 člen 6, 94, 94/1, 102, 102/3.
    postopek za varstvo koristi otroka - predlog - nepopoln predlog - procesna predpostavka - svetovalni razgovor - zapisnik o svetovalnem razgovoru - načelo otrokove koristi

    Ne DZ ne ZNP-1 ne določata, koliko časa lahko mine od svetovalnega razgovora v smislu 203. člena DZ do vložitve predloga (94. člen ZNP-1). Pri odločanju, ali naj se predlog za varstvo koristi mladoletnega otroka zavrže kot nepopoln, mora sodišče posebej skrbno upoštevati neformalno naravo postopkov za varstvo koristi mladoletnih otrok in načelo otrokove koristi, ki mora biti glavno vodilo sodišč v vseh postopkih v zvezi z mladoletnimi otroki, pa tudi možnost, da postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju in odločitvi o stikih začne tudi po uradni dolžnosti.

  • 447.
    VSLJ Sklep VI Cpg 203/2026
    29.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSLJ00096759
    ZPP člen 154, 155, 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3. ZST-1 tarifna številka 1112.
    stroški pravdnega postopka - priznanje terjatve v stečajnem postopku - res iudicata - načelo kontradiktornosti - potrebni pravdni stroški - načelo uspeha pravdnih strank - nastanek taksne obveznosti - količnik za odmero takse

    Ker ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enak učinek kot pravnomočna sodba, sodišče prve stopnje teh stroškov ne bi smelo ponovno priznati tožeči stranki, ker je bilo o njih že pravnomočno odločeno.

    Po tarifni številki 1112 ZST-1 se taksa po tarifni številki 1111 zniža na količnik 1 samo v treh taksativno naštetih procesnih situacijah.

    Ker je tožeča stranka dopolnitev tožbe vložila po izrecnem pozivu sodišča, ji je stroške za dopolnitev tožbe treba priznati, čeprav je bil postopek zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko prekinjen.

  • 448.
    VSMB Sklep VII Kp 15416/2022
    29.7.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095107
    ZKP člen 399, 399/3, 402, 402/3, 437.
    pritožba zoper sklep - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - napačen pravni pouk

    Pritožbeni pregled zadeve pokaže, da je bil obtožni predlog, s katerim se uvodoma navedenim obdolžencem v tem kazenskem postopku očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, obdolžencem in zagovorniku po odredbi sodnice vročen marca 2023. Navedeno pomeni, da je prestal preizkus po 437. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Kazenski postopek se nahaja v fazi glavne obravnave, obravnavani sklep je bil izdan izven naroka glavne obravnave.

    V skladu z določbo tretjega odstavka 399. člena ZKP se smejo sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave (sem spadajo tudi odločitve o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona) in sodbe, izpodbijati samo v pritožbi zoper sodbo. Predmetni sklep spada med tovrstne sklepe in zoper njega tako posebna pritožba ni dopustna, čeprav je sodišče prve stopnje dalo napačen pravni pouk o njeni dopustnosti. Napačen pravni pouk namreč ne ustvarja pravice do pritožbe.

  • 449.
    VDSS Sodba Pdp 294/2026
    29.7.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097121
    OZ člen 319, 322, 1050, 1050/1. ZDR-1 člen 108. ZPP člen 362, 362/2.
    odpust dolga - COVID-19 - odpoved pravicam iz delovnega razmerja - poravnava - terjatev iz delovnega razmerja - pobot terjatev

    Delavec se ves čas, dokler je v razmerju odvisnosti in podrejenosti do delodajalca, ne more svobodno odpovedati kogentnim pravicam iz delovnega razmerja. 

    Tudi po presoji pritožbenega sodišča, izjava z dne 4. 2. 202 ne predstavlja odpusta dolga po 319. členu OZ kot tudi ne splošnega odpusta dolga iz 322. člena OZ. Iz sporne izjave izhaja le, da tožnik proti toženki in njenemu zakonitemu zastopniku A.A. "ne bo vložil in sprožil: kazenskih postopkov, prekrškovnih postopkov, inšpekcijskih postopkov in uveljavljal civilnopravnih ter delovnopravnih zahtevkov, saj so med strankami te izjave rešena vsa medsebojna razmerja." Odpust dolga mora biti jasen in nedvoumen, iz sporne izjave pa ne izhaja, da tožnik toženki odpušča dolgove iz delovnega razmerja, prav tako toženka ni izjavila, da se s tem strinja.

  • 450.
    VSLJ Sklep II Cp 947/2026
    29.7.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00096055
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43.
    ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - individualno pripadajoče zemljišče - dinamični princip - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - parkirišče - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje

    Za ugotavljanje obsega pripadajočega zemljišča k stavbi se uporablja t. i. dinamični princip, ki pomeni ugotavljanje neposredne namembnosti zemljišča stavbi skozi celotno obdobje obstoja stavbe v času, ko je bilo zemljišče v družbeni lastnini (torej do olastninjenja). V tem času se je obseg pripadajočega zemljišča k stavbi spreminjal. Obseg pripadajočega zemljišča, ki so ga lastniki stavbe dejansko olastninili, pa je tisti, ki je veljal ob uveljavitvi ZLNDL, in ne nujno tisti, ki je obstajal ob izgradnji stavbe.

  • 451.
    VDSS Sklep Pdp 354/2026
    29.7.2026
    DELOVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VDSS00095788
    ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZZPri člen 22, 22/3, 22/5. ZDR-1 člen 108.
    predlog za izdajo začasne odredbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - povračilni ukrep - težko nadomestljiva škoda - verjetnost obstoja terjatve

    Drugi odstavek 22. člena ZZPri (ki določa, da se, če prijavitelj v postopku za izdajo začasne odredbe izkaže, da je pred povračilnim ukrepom podal prijavo, šteje, da je podana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena) ne pride v poštev, če dolžnik (kot tožnica) predlaga izdajo ureditvene začasne odredbe, ki je namenjena začasni ureditvi spornega pravnega razmerja pred pravnomočno rešitvijo v sodnem postopku, saj je njen namen varstvo obstoječega stanja in ne zavarovanje izvršitve obveznosti dolžnika v prihodnosti kot pri zavarovalnih začasnih odredbah. Ker se predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ nanaša na zavarovalne začasne odredbe, z njo ni mogoče utemeljiti izdaje ureditvene začasne odredbe.

  • 452.
    VSLJ Sklep Cst 209/2026
    29.7.2026
    INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094883
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 342, 342/2, 347, 347/1, 365, 365/3, 366, 366/1, 369, 373. ZPP člen 80, 86, 86/3, 87, 87/3, 142, 142/4, 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/3, 365, 365-3, 366. DZ člen 262. ZNP-1 člen 57, 57/3.
    postopek osebnega stečaja - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do pritožbe zoper sklep - predkupni upravičenec - pravica do pritožbe predkupnega upravičenca - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - pravdna sposobnost kot procesna predpostavka - uveljavljanje predkupne pravice

    Zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji sodišča druge stopnje treba pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožnici kot predkupni upravičenki, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njen pravni položaj.

    V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

    Pritožnica ima v stečajnem postopku kot predkupna upravičenka položaj udeleženke v postopku. Enako kot stranka mora biti tudi ona sposobna razumeti pomen svojih dejanj in kakšne posledice jo lahko doletijo, če procesnih upravičenj, ki jih daje zakon (347. člen ZFPPIPP) ne uresniči. Njeno procesno ravnanje je mogoče presojati le, če je popolno poslovno sposobna. Le tedaj lahko stranka sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).

    Če pritožnica zaradi svojih zdravstvenih težav ni bila sposobna sama skrbeti za svoje pravice, torej ni razumela pomena svojega dejanja, ko se ni odzvala na poziv upraviteljice za podpis prodajne pogodbe in plačila kupnine, za pritožnico ne more veljati fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

  • 453.
    VSLJ Sodba I Cp 1357/2025
    28.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094895
    ZPP člen 142, 142/4, 452, 452/1.
    zmota - sodba na podlagi pripoznave - fikcija vročitve - tek rokov - vročitev - prepozen odgovor na tožbo - ignorantia iuris nocet - obvestilo o opravljeni vročitvi - spor majhne vrednosti

    Fikcija vročitve nastopi zadnji dan petnajstdnevnega roka ne glede na to, kdaj je vročevalec pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.

    V slovenskem civilnem procesnem pravu velja, da nepoznavanje prava škoduje (ignorantia iuris nocet). Napačna predstava o procesnih predpisih ali napačno razumevanje zakona praviloma ne opravičuje zamude procesnih rokov. V obravnavanem primeru ni zaznati nobenih posebnih okoliščin (npr. napačen pravni pouk), ki bi izjemoma opravičevale toženkino zmoto glede teka rokov.

  • 454.
    VSMB Sklep III Cp 745/2026
    28.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00095055
    ZNP-1 člen 42. ZDZdr člen 30, 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 65, 65/3, 71, 71/1.
    nadzorovana obravnava v domačem okolju - bolezensko stanje - postopek napotitve na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - duševna manjrazvitost - psihotično dojemanje realnosti

    Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi bilo mogoče izvajati zdravljenje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi v domačem okolju. Izvedenec je namreč potrdil, da druge oblike zdravljenja za nasprotnega udeleženca niso primerne, ker zavrača zdravljenje, niti ne razume pomena zdravljenja in ima bolezensko moten uvid.

  • 455.
    VSLJ Sklep V Cp 1277/2026
    28.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094910
    DZ člen 4, 67, 74, 74/2. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4.
    zavrnitev predloga za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sklepčnost tožbe - zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - afirmativna litiskontestacija

    Ker toženec na pritožbo ni (pravočasno) odgovoril, naloga sodišča ni bila preizkušati resničnost v tožbi zatrjevanih dejstev. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se štejejo vse tožbene dejanske navedbe za priznane in se dokazi ne izvajajo. Sodišče je dolžno preveriti le, če tožbi priloženi dokazi niso v nasprotju s tožbenimi trditvami ali splošno znanimi dejstvi (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

    Za materialnopravno pravilno presojo trditve o skupnem življenju in otroku, ekonomski skupnosti in dejstvo nakupa stanovanja ne zadostujejo. Treba je pojasniti izvor sredstev oziroma način pridobitve premoženja, za katerega se zatrjuje, da je skupno.

    Glede dohodkov je tožnica navedla le, da je zaposlena v šolstvu in prejema plačo, o višini dohodkov pa naj naredi poizvedbe sodišče. Višina dohodkov toženca ji ni znana. Višine dohodkov torej ni niti približno opredelila, pa tudi razmerja med prejetimi dohodki pravdnih strank ne. Prav tako ni navedb o morebitnem drugem premoženju pravdnih strank. Ob tako skromnih navedbah in pomanjkanju vsakršnega dokaza o zagotovitvi sredstev za nakup stanovanja, ki bi sodišču omogočal, da preveri pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, izdaja zamudne sodbe ni bila mogoča.

  • 456.
    VSMB Sodba II Cp 637/2026
    28.7.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSMB00096153
    URS člen 26. OZ člen 6, 6/2.
    odškodninska odgovornost - sodni izvedenec - strokovna napaka - dolžna profesionalna skrbnost

    Sodišče prve stopnje je v točki 11 obrazložitve povzelo razlago iz sklepa VSL I Cp 930/2015 z dne 1.72015 in ga tudi korektno citiralo. Vendar sodišče druge stopnje meni, da je izhodišče, ki ponuja primerjavo s sodnikom in nato skuša omejiti materialnopravne predpostavke (navaja se protipravnost), le na "grobe kršitve izvedenčevega dela, v primeru samovolje oziroma v primeru najhujših oblik protipravnosti...če poda svoje mnenje v očitnem nasprotju s pravili znanost in stroke, če odstopa od ustaljenih metod spoznanja, zlorabi dana pooblastila ter namenoma povzroči škodo kateri od strank postopka", prav zato, ker ne obstajajo posebne pravne podlage za odškodninsko obveznost izvedencev, zmotno. Ponujena razlaga s sodnikom je neprimerna že v svojem osnovnem izhodišču, saj so sodišča državni organi in zoper sodnike je neposredna odškodninska odgovornost izključena, oškodovanci lahko odškodninske zahtevke uveljavljalo le zoper državo, na podlagi 26. člena Ustave RS.

  • 457.
    VSLJ Sklep V Cp 1315/2026
    28.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094881
    ZNP-1 člen 70, 70/2.
    stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - predlog za začetek postopka - predlog centra za socialno delo - stroški iz sredstev sodišča - kritje stroškov iz sredstev sodišča - zmožnost za preživljanje

    Ob pravilni razlagi drugega odstavka 70. člena ZNP-1 se stroški postopka, ki se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti, krijejo iz sredstev sodišča ne le takrat, ko oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, ampak tudi takrat, ko osebi po poplačilu stroškov postopka njena sredstva ne bi več zadoščala za lastno preživljanje.

  • 458.
    VSMB Sklep IV Cp 732/2026
    28.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00096667
    DZ člen 161.
    začasna odredba - razširitev stikov - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi

    Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve soglaša s presojo sodišča, da je verjetno izkazana ogroženost vseh petih otrok z obsegom in izvajanjem stikov, kot so bili nazadnje določeni z začasno sodno poravnavo.

  • 459.
    VSMB Sodba I Cp 370/2026
    28.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSMB00096666
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/2. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. OZ člen 3, 4, 5, 87, 87/1, 193. ZPotK člen 6, 7.
    ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - kršitev pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - merilo povprečnega potrošnika - neupravičena pridobitev - kondikcija - sodna praksa Sodišča EU - načelo vestnosti in poštenja - pomanjkljiva obrazložitev - sprememba in dopolnitev obrazložitve sodbe - retroaktivnost - razvoj sodne prakse - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti

    Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je varstvo potrošnikov tako po pravu EU, kot tudi po slovenskem (tudi ustavnem) pravu, utemeljeno na razumevanju, da je potrošnik pogajalsko in informacijsko podrejen in zato nima možnosti vplivati na s strani ponudnika pripravljeno pogodbeno vsebino in lahko šele sodišče z ustreznim varstvom pred nepoštenimi pogoji vzpostavi ravnotežje med strankama, s tem pa učinkovito zagotovi pogodbeno svobodo (tudi v pozitivnem, socialnem vidiku, ki upošteva širši pravni položaj potrošnika).

  • 460.
    VSLJ Sklep II Cp 844/2026
    24.7.2026
    STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSLJ00095925
    SZ-1 člen 25, 25/3, 25/4, 25a, 25a/1, 25a/1-5, 25a/1-6, 29, 29/4. SPZ člen 67.
    posel rednega upravljanja - upravljanje s stvarjo v solastnini - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - odstranitev dreves - sklep etažnih lastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - vzdrževanje objekta

    Sklep etažnih lastnikov o poseku dveh iglavcev ni moč avtomatično šteti za posel rednega upravljanja. Presoja, za kakšen posel gre, je odvisna od vseh okoliščin konkretnega posega v prostor (stanja dreves, vzroka poseka, vpliva dreves in njunega poseka na bivanje stanovalcev in stavbo kot celoto, vplivu poseka na preostala drevesa ob stavbi, zamenjavi posekanih dreves z mladimi drevesi ...).

  • <<
  • <
  • 23
  • od 50
  • >
  • >>