postopek osebnega stečaja - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - skupno premoženje zakoncev - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - opustitev vložitve tožbe
V skladu z drugim odstavkom 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list Republike Slovenije, št. 102-2972/2023 – ZFPPIPP-H) se spremenjeni 330. člen uporablja tudi v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. Njegova uporaba za postopek osebnega stečaja ni izvzeta.
Že pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H se je zastavljalo vprašanje, ali upravitelj v postopku osebnega stečaja lahko prodaja premoženje, ki je predmet prijavljene in prerekane izločitvene pravice na skupnem premoženju zakoncev, če izločitveni upnik v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP ne vloži tožbe, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP.
Odločitev Ustavnega sodišča, da se prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve vložitve tožbe lahko začne po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, pomeni tudi ustavno skladno razlago tretjega odstavka 330. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP, kot sta veljala za postopek osebnega stečaja pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1. KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.
osebni stečaj - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - kazniva dejanja proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Ni mogoče pritrditi pritožniku, da je odločilno, da s kaznivim dejanjem ni pridobil nobene premoženjske koristi. Zakon za (del) izvršitvenih dejanj v tretjem odstavku 308. člena KZ-1 določa, da mora biti za kaznivost podan namen pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega. Ne določa torej, da morajo biti dejanja izvršena proti plačilu, kot je določal pred novelo leta 2021, ki je začela veljati 15. 12. 2021.
Prav tako ni mogoče slediti pritožniku, da je najbolj pomembno dejstvo, da dolgovi, zajeti v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, ne izhajajo iz kaznivega dejanja niti niso z njim povezani niti ne izvirajo iz kakšne druge prepovedane dejavnosti dolžnika, saj za takšno stališče v določbah 399. člena ZFPPIPP ni najti opore, zlasti ne ob upoštevanju namena odpusta obveznosti, opredeljenega v prvem odstavku navedenega člena.
stroški stečajnega postopka - stroški upnika - predhodni postopek - umik predloga za začetek stečajnega postopka
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške upnika odmeriti na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP, ker je upnik predlog za stečaj nad dolžnikom umaknil, preden se je začel postopek zaradi insolventnosti.
zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - zastopanje po odvetniku
Pritožnik s svojimi ravnanji ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje. Takšno ogrožanje je posledica hude duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Podana sta prva dva pogoja po prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je pravilno določilo zadržanje za obdobje dveh tednov, kolikor je potrebno, da bo zaradi uvedbe zdravil akutna psihotična in manična simptomatika izzvenela. Na podlagi izvedenkinih ugotovitev je pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja v tem trenutku niso zadostne, saj pritožnik uvida v svoje zdravstveno stanje nima. Podan je tudi tretji pogoj po 39. členu ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088123
ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/4, 354, 354/1, 356. ZZVZZ člen 81, 82. URS člen 25.
poškodba delavca pri delu - padec delavca - kraj škodnega dogodka - dokazna ocena - javna listina - odločba organa zdravstvenega zavarovanja - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje ni presojalo (niti ga ni omenilo) ključnega dokaza v spisu, to je več odločb ZZZS, iz katerih izhaja trajanje tožnikove odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu. Vse odločbe ZZZS so bile vročene tudi drugi toženki kot tožnikovemu delodajalcu. Druga toženka bi kot delodajalec lahko vplivala na vsebino teh odločb ZZZS - imela je možnost vložitve pravnih sredstev, ki pa jih glede na spisovne podatke ni izkoristila. Pravnomočne in dokončne odločbe ZZZS zavezujejo tudi drugo toženko. Te odločbe so bile pravna podlaga za uveljavitev nadomestila plače za čas zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža. Gre za javne listine, kot jih opredeljuje 224. člen ZPP, in imajo kot take večjo dokazno moč. Dokazujejo namreč resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). To pa je v tem primeru odločilno dejstvo poškodbe pri delu.
ZDR člen 11, 11/1, 29, 29/1, 127, 127/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 154, 154/3, 163. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-a.
pogodba o zaposlitvi - skupen namen pogodbenih strank - metode razlage - osnovna plača - dodatki k plači - vrednost spora - bruto plača - plačilo razlike v plači
Za iskanje skupnega namena pogodbenih strank je pomemben čas sklepanja pogodbe, ker sta stranki takrat izoblikovali voljo za sklenitev pogodbe in tej skladno s soglasjem volj izoblikovali medsebojne pravice in obveznosti. Lahko pa so (med drugim) pomembne tudi okoliščine v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih pravic in obveznosti iz časa po sklenitvi pogodbe (pred sporom), kadar se na njihovi podlagi v okoliščinah primera lahko sklepa (za nazaj) o njunem razumevanju v pogodbi urejenih medsebojnih pravic in obveznosti in s tem o njunem skupnem namenu (ob sklepanju pogodbe).
Če bi toženka štela, da pri dodatku ni šlo za fiksen znesek plače, se je od toženke utemeljeno pričakovalo najmanj, da bi preverjala, ali tožnik pridobiva posle in ustrezno korigirala znesek. Ker tega ni storila, se utemeljeno šteje, da je med tožnikom in toženko prišlo do dogovora o plačilu za delo najmanj v višini 3.100,00 EUR neto, ki velja in ga je toženka dolžna upoštevati.
Skladno z določbo 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter osebi onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. V tem primeru mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno zdravljenje - ogrožanje življenja in zdravja - sprejem na zdravljenje brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - pravica do varstva duševne integritete - pravica do osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izboljšanje zdravstvenega stanja
Izvedensko mnenje daje podlago za sklep, da se oseba svojega stanja ne zaveda in da vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V primeru, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr), pa ni izključena možnost predčasnega odpusta.
hišni pripor - izjemnost pripora za mladoletnike - postopek proti mladoletnikom - ponovitvena nevarnost - sorazmernost - poskus uboja
Pri mladoletniku so prisotne izrazito negativne osebnostne lastnosti, saj je slednji medosebne konflikte pripravljen reševati z nožem, na način, da tudi poskuša drugemu vzeti življenje, in mu torej človekovo življenje kot najpomembnejša kazenskopravna dobrina ne predstavlja ovire za dosego lastnih interesov, saj kljub mladosti naj ne bi imel zadržkov do uporabe noža, kot sredstva za izvršitev obravnavanega dejanja. Dejanje pa naj bi storil celo v prisotnosti svoje matere in prijateljev.
Izpostavljene okoliščine (da še ni bil kaznovan, da se redno šola) so že upoštevane do te mere, da je zoper mladoletnika odrejen hišni pripor in ne pripor. Tako je tudi po presoji pritožbenega sodišča še vedno neogibno potreben in sorazmeren ukrep zoper mladoletnika ravno ukrep hišnega pripora, ki bo lahko preprečil njegovo izkazano ponovitveno nevarnosti in dosegel cilj, to je varovanje zdravja in življenja drugih morebitnih oškodovancev in tako ta ukrep opravičuje poseg v njegovo osebno svobodo.
zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - imenovanje novega izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - prevzemnik
Drži sicer, da je v primeru razrešitve izvršitelja treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik Zbornice, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Vendar je uporaba navedene določbe ZIZ po oceni pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga (novega) izvršitelja. Ker je v skladu z tretjim odstavkom 44.a člena ZIZ (od uveljavitve novele ZIZ-E) izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.
obvestilo o prispeli sodni pošiljki - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - fikcija vročitve - zamudna sodba - procesna jamstva
Institut fikcije vročitve je v slovenskem pravnem redu uveljavljen z namenom zagotavljanja učinkovitosti sodnih postopkov in varstva pravice do sojenja v razumnem roku. Njegov namen ni, da bi se stranko prikrajšalo za pravico do izjave, temveč v preprečitvi zavlačevanja postopkov zaradi neprevzemanja sodnih pisanj.
Institut fikcije vročitve zasleduje legitimen cilj: ravnotežje med pravico posameznika do izjave in interesom učinkovitega sodnega varstva. Ključno je, da zakon predvideva varovalke (dokazovanje nepravilne vročitve, vrnitev v prejšnje stanje), ki preprečujejo kršitve pravice do enakega varstva pravic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - varstvo nekaterih kategorij delavcev pred odpovedjo - diskriminacija - utemeljen razlog za odpoved - delavec pred upokojitvijo
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti nezakonita zaradi tega, ker je bila tožnici vročena manj kot 24 ur pred dopolnjenim 58. letom starosti. Pogoji varstva pred odpovedjo se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi. Ker je bila odpoved podana 13. 3. 2023, tega dne pa tožnica še ni imela statusa delavke pred upokojitvijo po 114. členu ZDR-1, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da varstva pred odpovedjo ni uživala.
Delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge.
ZDR-1 ne določa obveznosti delodajalca, da pod spremenjenimi pogoji zaposli delavca, ki mu iz poslovnega razloga odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Toženka torej ni bila dolžna preveriti, ali lahko tožnico zaposli na drugem delovnem mestu.
poslovni razlog - neutemeljen odpovedni razlog - višina denarnega povračila - organizacijski razlog - ekonomski razlog - reorganizacija poslovanja - obseg sodne presoje
Glede na to, da je tožnica po daljši bolniški odsotnosti in posredovanju po pritožbah sodelavk prejela odpoved, čeprav vse njene zadolžitve niso bile prerazporejene, prav tako njeno delovno mesto ni bilo ukinjeno, se pritožbeno sodišče strinja z dokaznim zaključkom, da je bila odpoved posledica tožničinega bolniškega staleža in posredovanja zaradi pritožb sodelavk in ne reorganizacije dela.
Delodajalec ne more odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podane zaradi zatrjevane reorganizacije, utemeljevati še z ekonomskimi razlogi.
Sodišče prve stopnje je tožnici, ki je bila ob odpovedi stara 47 let, pri toženki zaposlena 7 let, pred iztekom odpovednega roka je našla novo zaposlitev z boljšo plačo, prisodilo denarno povračilo v višini 7 mesečnih plač. Po oceni pritožbenega sodišča tožnici, ki ima zelo dobre zaposlitvene možnosti, saj si je pred prenehanjem delovnega razmerja pri toženki kljub zdravstvenim težavam našla novo zaposlitev z boljšo plačo, upoštevajoč trajanje zaposlitve pri toženki, dejstvo, da je bila odpoved posledica tožničinega bolniškega staleža in njene pomoči delavkam, ki so se obrnile nanjo zaradi nadlegovanja, pripada denarno povračilo v višini 4 povprečnih plač.
ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
prekluzivni rok za vložitev tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - stroški postopka
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo rok za vložitev tožbe od dne 18. 3. 2025 dalje, ko je bila tožnica s strani Zavoda RS za zaposlovanje obveščena o razlogih za nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ji je bila sicer vročena že 15. 12. 2024. Na tek roka za vložitev tožbe ne vpliva dejstvo, da je tožnica vse do tega obvestila Zavoda RS za zaposlovanje menila, da je bila odpoved zakonita. Ker je tožnica tožbo, s katero je izpodbijala to odpoved, vložila šele 26. 3. 2025, torej več kot 30 dni od prejete odpovedi, je njena tožba skladno s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 prepozna. Zato bi jo moralo sodišče prve stopnje skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00086999
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5. ZPP člen 18, 18/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor mednarodne nepristojnosti - določitev pristojnosti med sodišči držav članic eu - načelo lojalne razlage prava EU - načelo primarnosti prava EU - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - splošno pravilo - izključna pristojnost - pristojnost za izvršbo - navezna okoliščina najožje koneksnosti - učinkovitost ukrepa - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Za opredelitev mednarodne pristojnosti glede oseb s prebivališčem v EU se BU I bis neposredno uporablja in torej v celoti nadomešča domačo zakonodajo držav članic. Temeljna načela uredbe so načelo enake in enotne razlage, načelo ozke razlage izjem od splošnega pravila in načelo minimalnega tveganja nasprotujočih si odločitev. Nacionalna sodišča morajo avtonomno razlago prava EU v skladu z načelom primarnosti uporabiti v celoti, zato izključijo uporabo nasprotnih nacionalnih razlag, če to ni mogoče, pa morajo po načelu lojalne razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Prebivališče je po bruseljski uredbi temeljna navezna okoliščina za opredelitev pristojnosti. Navedeno je splošno pravilo, od katerega je izjeme - ki so tudi v 24. členu BU I bis urejene izključne pristojnosti - po splošnem načelu uredbe treba ozko razlagati. Ozko v smislu, da je načeloma treba slediti pristojnosti po prebivališču. Če od tega sodišče odstopi, poseže v suverenost drugih držav članic EU, katere del je sodna jurisdikcija nad svojimi prebivalci.
Pri izključni mednarodni pristojnosti za izvršbo gre za takšno sodišče, ki ima resnično povezavo med ukrepom in svojo pristojnostjo. Sodišča tiste države članice, kjer so locirana sredstva, so najbolj zmožna presoditi okoliščine, od katerih je odvisna ugoditev ukrepu. Sodišče mora biti zmožno zagotoviti zavarovanje, tj. zavarovanje mora biti garantirano. Glede na zadevo Van Uden morajo nacionalna sodišča presojati resničnost povezave.
Od tega, ali se v Sloveniji nahajajo sredstva in predmeti izvršbe, je odvisno vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča. Račun še ni premoženje ("assets"), temveč je elektronska destinacija, oznaka, v zvezi s katero banka beleži, koliko ima dolžnik pri njej sredstev. Račun je tako paralelen fizičnemu naslovu za rubež. Sredstvom na računu (ki so v resnici terjatev do banke) pa je paralelen dejanski obstoj fizičnih premičnin - premoženja. Še manj je premoženje negativno stanje na računu - nasprotno, to je dolg do banke. Že s samim vodenjem računa nastajajo stroški, kar je prav tako dolg do banke. Izvršba se v tej zadevi ni opravljala in sodišče dejansko ni (bilo) zmožno zagotoviti učinkovitosti predlaganega ukrepa, zato višje sodišče ugotavlja, da za mednarodno pristojnost sodišč RS v obravnavani zadevi ni podana resnična povezava med predlaganim ukrepom in pristojnostjo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00087585
URS člen 29. KZ-1 člen 99, 99/4. DZ člen 4, 26. ZKP člen 333, 333/6, 340, 340/2.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - pouk privilegirani priči - dokaz z izvedencem - neposredno zaslišanje izvedenca - branje izvedenskega mnenja brez soglasja strank - pravica do obrambe
Na podlagi četrtega odstavka 99. člena KZ-1 se za zunajzakonsko skupnost po KZ-1 šteje, dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Na podlagi 4. člena DZ pa gre lahko za zunajzakonsko skupnost dveh oseb le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Na podlagi 26. člena DZ oseba ne more skleniti nove zakonske zveze, dokler njena prej sklenjena zakonska zveza ne preneha. Pod pojem zunajzakonske skupnosti ne uvrščamo kratkotrajnih ljubezenskih razmerji, prešuštvenih razmerij ali skupnosti, kjer partnerja ne živita skupaj, ne ustvarjata skupaj in zunanjemu svetu ne dajta vtisa, da živita skupaj v trajno povezani življenjski skupnosti.
Na podlagi šestega odstavka 333. člena ZKP poda izvedenec svoj izvid in mnenje na glavni obravnavi, če je pred glavno obravnavo pripravil svoj izvid in mnenje pisno, pa se mu lahko dovoli, da ga prebere, pisni sestavek pa se priloži zapisniku. Branje pisnega izvida in mnenja se dovoli predvsem pri zahtevnejšem in obsežnejšem izvedenstvu, pisni izvid in mnenje izvedenca pa sta sestavni del zapisnika o glavni obravnavi. Na podlagi drugega odstavka 340. člena ZKP sme senat, s soglasjem strank, odločiti, da se zapisnik o prejšnjem zaslišanju izvedenca oziroma njegov pisni izvid in mnenje prebereta tudi, če izvedenec ni navzoč, ne glede na to, ali je bil povabljen na glavno obravnavo ali ne.
Obdolženec pa ima vselej pravico, da se z izvedencem sooči in ga tudi zasliši, saj, če ima pravico zaslišati obremenilno pričo, mora imeti še toliko bolj pravico do zaslišanja avtorja izvedenskega mnenja, ki ga obremenjuje. Pravica obtoženca, da zahteva zaslišanje izvedenca nastane takrat, ko nastane izvedensko mnenje, zato je treba šteti, da je pravica obtoženca, da na glavni obravnavi ustno zasliši izvedenca, samostojni vidik oziroma sestavni del pravice do obrambe iz 29. člena Ustave RS.
ZDR-1 člen 59, 60, 61, 62, 63, 200, 200/3. OZ člen 619, 1019. ZPP člen 8, 206, 206/4. URS člen 22, 25, 74
posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prikrajšanje - prejemki iz delovnega razmerja - poslovni model - zloraba - trditveno in dokazno breme - subsidiarna odgovornost - odgovornost delodajalca - plačilo denarnih obveznosti iz delovnega razmerja
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je v danem primeru določba šestega odstavka 62. člana ZDR-1 in s tem subsidiarna odgovornost toženke presežena ter izenačena z odgovornostjo delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Poslovni model toženke z družbo A. je pomenil obid zakona, ki ne kaže le navideznost pogodb o opravljanju podjemnega dela, ampak kaže na očitno nezakonitost in zlorabo poslovanja toženke na škodo delavcev družbe A., pri čemer je tožnik na tak način delal od leta 2014 do 2019, kar presega razumen standard začasnosti, ki je bistvo agencijskega dela. Če je tak poslovni model sodno ugotovljen, je njegove posledice možno sanirati le na način, da odgovornost toženke ni le klasično odškodninska, temveč je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja.
Tožnik je v zvezi z višino tožbenega zahtevka podal ključne trditve, ki so tudi dovolj določne. Tožnik je prav tako predložil dokaze, ki jih je imel na voljo, predlagal postavitev izvedenca finančne stroke ter predložitev dokazov s strani toženke. Upoštevati je treba, da mu vsi podatki v zvezi z višino plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja niti niso mogli biti znani, saj s toženko formalno ni bil v delovnem razmerju. Poleg tega bi bilo glede na kompleksnost izračuna prestrogo od tožnika zahtevati, da bi podal vse trditve in dokaze potrebne za izračun plače, za katerega je potrebno znanje finančne stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00087482
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/1, 6, 6/1, 8. ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 7, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 6/2, 88, 88/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. URS člen 3a.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - lojalna razlaga nacionalnega prava - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - (ne)veljavnost pogodb - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - izbrisna tožba - denarna odškodnina - tipska pogodba - plačilo v anuitetah - protipravno ravnanje banke - dopustna kavza - sklenitvena pogodbena faza - bistvena sestavina pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - dolžna profesionalna skrbnost - profesionalna skrbnost poslovnofinančne stroke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - devizna (valutna) klavzula - pristen devizni kredit - tuja valuta denarne obveznosti - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - sprememba valute - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - spremembe valutnih tečajev - menjalni tečaj - kreditno tveganje - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - načelo vestnosti in poštenja - jasnost pogodbenih določil - nedoločen pravni pojem - pravni standard - nepošten pogodbeni pogoj - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - neugodne posledice - konverzija - transformacija dolžnega zneska v domačo valuto - sodna praksa SEU - avtonomna razlaga pravne norme - izključna krajevna pristojnost - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - razmerje specialnosti predpisa do splošnega - lex specialis - gospodarska kriza - razvoj sod
Pogodbeni pogoj, po katerem je izplačilo in vračilo kredita vezano na CHF, se presoja kot glavni predmet pogodbe, ki ni bil posamično dogovorjen. Okoliščina, da sta tožnika k toženki prišla z željo po najemu kredita v CHF, ne izključuje presoje nepoštenosti po ZVPot.
Največji vpliv na vrednost CHF so imeli gospodarska kriza (2009) ter enostranska ukrepa švicarske centralne banke v letih 2011 in 2015 (leta 2011 je fiksirala tečaj med CHF in EUR (1 EUR=1,2 CHF), leta 2015 pa je ta tečaj razveljavila) - dogodki so bili za laično in strokovno javnost nepredvidljivi.
Zahteva po preglednosti velja tudi za pogodbeno dogovorjeno možnost konverzije. Pojasnilna dolžnost mora biti izpolnjena v sklenitveni fazi, v tej (in ne šele v izpolnitveni) fazi mora banka kreditojemalcu pojasniti pomen in učinek konverzije kot mehanizma omejitve tveganj, ki jim je izpostavljen zaradi spremembe menjalnega tečaja, in sicer v povezavi z mehanizmom pogodbenega pogoja kredita, vezanega na CHF. Banka pomanjkljivih relevantnih informacij ne more nadomestiti (sanirati) z obvestili, danimi med izvrševanjem pogodbe. Iz enakih razlogov tudi kasnejše ravnanje banke - povabilo k refinanciranju kredita v letu 2014, na katerega se tožnika nista odzvala - ne more odpraviti neuravnoteženosti pogodbenega položaja tožnikov kot potrošnikov.
Ne držijo pritožbena zatrjevanja, da je vprašanje morebitnega zastaranja kondikcijskega zahtevka v postopku izdaje začasne odredbe, v katerem tožnica zahteva začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnin, bistveno. Tožnica je zahtevala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in tožbo utemeljevala na varstvu sebe kot potrošnika, ki ji ga daje nacionalna zakonodaja (ZVPoT in ZPotK) in tudi evropski pravni red (Direktiva 93/13). Ničnost v OZ je predpisana v javnem interesu, kar seveda velja tudi, če se ugotovi ničnost potrošniških pogodb, to še toliko bolj, ker načeloma veljajo potrošniki za šibkejše stranke. Tožnici kondikcijskega zahtevka niti ne bi bilo treba postaviti. Ničnost namreč pomeni absolutno negacijo pravnega posla, pri čemer gre v konkretnem primeru še za varstvo šibkejših-potrošnikov. Nični pravni posli namreč lahko ustvarjajo tudi druge posledice, na katere stranka morda ni mislila. Lahko gre tudi za odškodninsko odgovornost. Ničnost torej nujno ne povzroča zgolj zahtevkov iz neupravičene obogatitve. To izhaja tudi iz dejstva, da se na ničnost pravnega posla lahko sklicuje vsakdo, ne zgolj pogodbeni stranki, da ničnost učinkuje sama po sebi, brez kakršnegakoli akta, da zahtevek na ugotavljanje ničnosti ne ugasne, in da ne obstaja možnost konvalidacije ničnega pravnega posla, če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Kolikor je tako, pa kondikcijski zahtevek na plačilo v obravnavani zadevi, ko gre za potrošniško varstvo, ni v razmerju prejudicialnosti in zato v tej fazi postopka, ko se z začasno odredbo zahteva zgolj začasno zadržanje izvrševanja kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini, za katera je s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nična, ni relevantno vprašanje pravnega interesa za ničnostno tožbo, če bi se izkazalo, da dajatveni zahtevek ne bi bil utemeljen zaradi morebitnega zastaranja.