V dobi sodobnih telekomunikacijskih poti zahteve po pisnosti ne gre vezati zgolj na lastnoročno zapisano besedilo. Dovolj je, da o podani izjavi o pripoznavi dolga, ki šteje kot odpoved zastaranju, priča listina, četudi je to izpis poslanih in prejetih kratkih sporočil.
Za pripoznavo dolga se ne zahteva soglasje volj, pač pa zgolj s strani dolžnika izražena, torej enostranska izjava volje.
Zgolj dejstvo, da sta bila predmet cenitve dva ločena sklopa nepremičnin na različnih lokacijah in z različno namembnostjo, s čimer izvedenec in sodišče utemeljujeta priglasitev in priznanje nagrade za dve izvedenski mnenji, še ne pomeni, da je izvedenec opravil dve ločeni cenitvi. Sodna praksa sicer možnosti takega načina obračunavanja ne izključuje, vendar pa to ne more biti plod izvedenčeve lastne pobude, temveč mora biti tako delo z več samostojnimi nalogami opredeljeno že v sklepu o odreditvi izvedenstva.
Zahtevnost mnenja je odvisna zlasti od obsega dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da cenitev pripravi, kompleksnosti in vrste nepremičnin, ki so predmet cenitve ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na izvedenčevo delo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi četrtega odstavka 125a člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 izdalo sklep o predlagateljičinem ugovoru zoper prepis zvočnega zapisa posnetka naroka. Tovrsten sklep sodišča prve stopnje spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zoper take sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Tožilstvo je na škodo obdolženca povečalo časovni razpon inkriminiranega obdobja ter s tem, ko je dodalo dogodek z dne 3. 10. 2018, tudi razširilo kriminalno količino, ki se očita obdolžencu.
Sprememba obtožnice v tem delu se ne nanaša na isti historični dogodek, zaradi česar ni dopustna.
Tožilec ima zaradi možnosti, da na glavni obravnavi izvedeni dokazi pokažejo na drugačno dejansko stanje, kakor ga zatrjuje, pooblastilo za spremembo obtožnice na način, da ta še vedno temelji na istem historičnem dogodku.
Pogoj za spremembo obtožbe ni nujno ugotovitev nove okoliščine in izvedba novih dokazov, temveč lahko tožilec obtožnico spremeni, če po njegovi oceni izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je videl ob vložitvi obtožnice. Pri tem je vezan na istega obdolženca ter na isti historični dogodek, čeprav s spremenjenimi dejstvi in okoliščinami, ki so znaki kaznivega dejanja.