• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 50
  • >
  • >>
  • 101.
    VDSS Sodba Pdp 210/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097941
    ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 285. URS člen 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
    sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - sorazmerni del regresa za letni dopust - sorazmerni del regresa - višina denarnega povračila - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - stanje nerazsodnosti - odgovornost za kršitev - stanje nerazsodnosti v času škodnega dogodka - materialno procesno vodstvo in njegove meje - sprememba tožbenega zahtevka

    Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča izhaja iz tega, da nerazsodnost delavca izključuje njegovo odgovornost za kršitev, zaradi česar zgolj objektivno ugotovljeno kršenje delovnih obveznosti ne zadošča za zakonitost izredne odpovedi.

  • 102.
    VSMB Sklep I Kp 68724/2021
    16.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097274
    ZKP člen 402, 402/3.
    zavrnitev pritožbe - alternativna izvršitev kazni zapora - ponovni predlog - zavrnitev predloga

    Odločilna okoliščina obravnavane zadeve je, da je bila obsojencu ista kazen zapora že nadomeščena z alternativnim načinom izvršitve, in sicer z delom v splošno korist, česar pa ni opravil niti v minimalnem obsegu.

    Obsojeni je torej že imel možnost kazen zapora prestajati na milejši, alternativni način, vendar zaupanja, ki mu ga je s tem izkazalo prvostopenjsko sodišče, ni upravičil.

    Prav ugotovljena izrazita pasivnost in ignoranca pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje pa je pri odločanju o ponovnem predlogu za (drugovrstno) alternativno izvršitev iste kazni zapora bistvenega pomena. Zapor ob koncu tedna je namreč način izvršitve kazni, pri katerem se obsojencu zaupa, da bo tudi zunaj zavoda za prestajanje kazni zapora spoštoval zanj določen režim. Zato je pri presoji, ali gre obsojenemu takšno zaupanje izkazati, njegov dosedanji odnos do izvrševanja izrečenemu mu kazenske sankcije neposredno relevanten.

  • 103.
    VDSS Sodba Pdp 305/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH
    VDSS00097714
    ZODPol člen 71, 71/5. Kolektivna pogodba za policiste člen 17.
    dodatek za stalno pripravljenost - stalna pripravljenost za delo - plačilo neizplačane plače - delovni čas - dejansko delo - plačilo dodatka - nadurno delo - dosegljivost delodajalcu - organizacija delovnega procesa

    Pripravljenost za delo lahko odredi generalni direktor policije, direktor PU ali oseba, ki ju pooblastita (peti odstavek 71. člena ZODPol). To za tožnika, direktorja PU O., pomeni, da bi mu pripravljenost za delo lahko odredil le generalni direktor policije (ali od njega pooblaščena oseba). Pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi mu pripravljenost (pisno) odredil, ampak je tožbeni zahtevek utemeljil s tem, da se je pripravljenost za delo dejansko izvrševala.

    Upoštevaje povzete tožnikove navedbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je za pripravljenost za delo vedel in z njo soglašal tisti, ki je bil pristojen za odrejanje. To je bil generalni direktor policije, v spornem obdobju: C.C. (... do ...), B.B. (... do ...) in A.A. (... dalje). Zaslišani kot priče so izpovedali bistveno skladno, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Pravilno je ugotovilo, da je tožnik odlično opravljal svoje delo, da pa ni bilo potrebe po odrejanju pripravljenosti za delo; tožnik generalnega direktorja policije ni obvestil o potrebi po odrejanju pripravljenosti za delo, generalni direktor policije ni bil seznanjen s tožnikovo ("dejansko") pripravljenostjo za delo.

  • 104.
    VDSS Sklep Pdp 212/2026
    16.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00098098
    URS člen 23. ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 214, 214/2, 274, 274/1.
    zavržena tožba - prekluzivni rok za vložitev tožbe - prepozna vložena tožba - prepozna tožba

    Tožnik bi moral tožbo zoper dne 14. 7. 2025 prejeto odpoved pogodbe o zaposlitvi vložiti v roku 30 dni od prejema odpovedi, to je do dne 13. 8. 2025, tožbo pa je vložil šele 12. 9. 2025, kar je prepozno. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.

  • 105.
    VDSS Sodba Pdp 319/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097696
    ZDR-1 člen 35, 179. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZVZD-1 člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 358, 358/1, 358/1-5. ZDSS-1 člen 38, 38/1. ZST-1 člen 3, 3/2.
    ustrezna skrbnost - nesreča pri delu - izplačilo odškodnine - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - nevarna stvar - varno delo - povračilo stroškov postopka - varnost in zdravje pri delu - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem

    Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica k nastanku škode prispevala v višini 30 %.

    Tožnica utemeljeno izpodbija višino prisojene odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti. Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo 1.000,00 EUR (0,6-kratnik povprečne mesečne plače) od zahtevanih 3.000,00 EUR (kar bi predstavljalo 1,8-kratnik povprečne mesečne neto plače), višine priznane odškodnine pa ni primerjalo s podobnimi primeri. Ugotovilo je, da je pri tožnici podana skaženost v obliki amputacije skoraj celotnega zadnjega členka desnega sredinca in vrška desnega kazalca. Upoštevalo je, da je estetska prizadetost zelo opazna, saj gre za roko, ki se uporablja pri vsakdanji komunikaciji. Tožnica je povedala, da jo izgled prstov moti, čeprav se je na to že navadila. Glede na odškodnino v primerljivih zadevah, kjer je prav tako prišlo do amputacije dela enega prsta in je bila prisojena odškodnina v višini vsaj 1-kratnika povprečne mesečne neto plače (VSC Cp 589/99, II Ips 404/2004) oziroma v primeru delne amputacije dveh prstov v višini 2,56-kratnika povprečne mesečne neto plače (II Ips 170/2005), pritožbeno sodišče ocenjuje, da pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti znaša 3.000,00 EUR (1,8‑kratnik povprečne mesečne neto plače).

  • 106.
    VDSS Sklep Psp 167/2026
    16.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097490
    ZPP člen 108, 108/5.
    nepopolna vloga - brezplačna pravna pomoč

    Vložnik vloge v danem roku ni popravil. V tem primeru je sodišče prve stopnje utemeljeno vlogo kot nepopolno zavrglo.

  • 107.
    VDSS Sodba Psp 154/2026
    16.9.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097500
    ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 36/2, 36/3, 37, 37/2, 183. ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/1-4, 263. URS člen 158. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. URS člen 14, 50. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
    neprava obnova postopka - pravica do starostne pokojnine - pozitivna diskriminacija - višina pokojnine - načelo enakosti - pravnomočnost upravne odločbe - kršitev materialnega prava - ponovna odmera starostne pokojnine

    Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 14. 12. 2016, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.

    Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.

  • 108.
    VDSS Sklep Pdp 308/2026
    16.9.2026
    DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDSS00097707
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZDR-1 člen 35, 45. ZVZD-1 člen 10, 82, 82/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 4, 8, 37, 40. ZPP člen 286, 286/3, 347, 355.
    plačilo odškodnine - oseba, odgovorna za varnost in zdravje pri delu - varnost in zdravje pri delu - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - objektivna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava

    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil vzrok poškodbe tožnika zdrs vilice na viličarju (pri širjenju vilic), in pravilno štelo, da je do navedenega zdrsa prišlo, ker na eni strani nosilca vilic ni bilo varovala, ki preprečuje zdrs vilic. Kljub takšni ugotovitvi (protipravnega ravnanja toženke, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, saj viličar ni bil brezhiben) je presodilo (zmotno), da krivdna odgovornost toženke za škodo ni podana, saj je bil tožnik dolžan pred začetkom dela vizualno preveriti nameščenost in brezhibnost varovala, česar ni storil.

    Ugotovitev, da je tožnik opustil obveznost preverbe nameščenosti in brezhibnosti varovala, je kvečjemu lahko podlaga za uporabo 171. člena OZ, ki ureja deljeno odgovornost in v prvem odstavku določa, da ima oškodovanec, ki je sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, kot pravilno opozarja tožnik v pritožbi, ne pa okoliščina, ki bi v celoti izključila odgovornost toženke.

  • 109.
    VDSS Sodba Psp 156/2026
    16.9.2026
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDSS00097499
    ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36, 36/2, 36/3, 37, 37/2, 183. ZUP člen 147, 147/1, 260, 260/1, 260/1-4, 263. URS člen 158. Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti člen 7, 7/1, 7/1-a, 7/2. URS člen 14, 50. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 14.
    neprava obnova postopka - pravica do starostne pokojnine - pozitivna diskriminacija - višina pokojnine - načelo enakosti - pravnomočnost upravne odločbe - kršitev materialnega prava - ponovna odmera starostne pokojnine

    Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 14. 12. 2016, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.

    Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.

  • 110.
    VDSS Sklep Psp 122/2026
    16.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097580
    ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 343, 343/1, 366.
    zavržena vloga - nepopolna vloga - nepodpisana vloga - lastnoročni podpis - elektronski podpis

    Ker pritožba z dne 29. 1. 2025 ni vsebovala izvirnega podpisa, to pomeni, da je bila nepopolna, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP, kot nepopolno zavrglo.

  • 111.
    VSLJ Sklep I Cp 389/2025
    15.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096689
    ZPP člen 319.
    zavrženje tožbe - nedopustnost tožbe - objektivna in subjektivna identiteta tožbenega zahtevka - pravnomočno razsojena stvar

    Tožnik v tej zadevi zahteva ponovno odločitev o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, to pa, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, ni dovoljeno. V drugem odstavku 319. člena ZPP je namreč določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, in če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo zavrže.

  • 112.
    VSMB Sklep V Kp 36260/2025
    15.9.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096918
    ZKP člen 83, 83/2, 451, 451/1.
    izločitev dokazov - test razumnega pričakovanja zasebnosti - objava video posnetka - fotografije kot dokaz - zapisnik o ogledu

    Ni odločilno, ali je bil profil tehnično nastavljen kot javen ali zaseben v smislu posameznih nastavitev aplikacije. Za presojo v aktualnem stadiju postopka je bistveno, da je mladoletnik vsebino posnetka aktivno posredoval tretjim osebam in s tem izgubil izključno oblast nad nadaljnjo uporabo oziroma posredovanjem vsebine. Zato tudi morebitna subjektivna predstava o tem, da bo vsebina ostala znotraj določenega kroga uporabnikov, sama po sebi ne vzpostavlja ustavno varovanega upravičenega pričakovanja zasebnosti v razmerju do nadaljnjega posredovanja s strani prejemnika.

  • 113.
    VSLJ Sklep V Cp 1294/2026
    15.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00096637
    ZVEtL-1 člen 13, 13/2, 13/6.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - izdelava elaborata - izvedenec geodetske stroke - strokovno opravilo - onemogočanje izvedbe ogleda - odklonitev ogleda - površina stanovanja - stanje v naravi

    Edino relevantno vprašanje je, ali je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili. Ker sodišče s sklepom o primernosti elaborata ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, navedbe o lastniških razmerjih med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne

  • 114.
    VSLJ Sklep II Cp 1796/2025
    11.9.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00097474
    ZD člen 128, 128/1, 128/4
    dedovanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja - pravica do izjave - seznanitev s procesnim gradivom

    Pritožnica (RS) sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev pravice do izjave. Da bi lahko sprejela informirano odločitev o tem, ali bo uveljavljala odpoved pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči po predpisih o socialnem varstvu (prvi odstavek 129. člena ZD), bi jo sodišče moralo seznaniti z vsemi okoliščinami, ki bi lahko vplivale na to njeno odločitev (kakšen je obseg zapuščine, kolikšna je vrednost posameznih stvari oziroma pravic, ki sestavljajo zapuščino, ter kdo so zapustnikovi dediči).

  • 115.
    VSLJ Sklep II Cp 1293/2026
    11.9.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096754
    SPZ člen 33. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 108.
    spor zaradi motenja posesti - vsebina tožbenega zahtevka in izreka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen zahtevek - prepovedni zahtevek - zavrženje tožbe - začasna odredba v sporu o motenju posesti - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost - ugotavljanje hipotetičnega dejstva

    Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno in jasno opredeljen. Opredelitev tožbenega zahtevka, ki se prenese v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je na strani nasprotne stranke oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza zahtevku. Navedenemu tožnik ni zadostil.

    Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se izkazuje s konkretnimi in subjektivnimi ravnanji dolžnika, ki merijo na zmanjšanje njegovega premoženja (odtujevanje, skrivanje ali uničenje lastnine, premik denarnih sredstev, zadolževanje in podobno).

  • 116.
    VSLJ Sklep I Cp 1405/2026
    11.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00097468
    ZPP člen 99, 100, 100/1
    smrt stranke med postopkom - prenehanje pooblastilnega razmerja - odpoved in preklic pooblastila - prekinitev postopka

    Do prenehanja pooblastilnega razmerja (v obliki preklica pooblastila in odpovedi pooblastila) v razmerju do potencialnih dedičev toženca (vdove in sinov) je prišlo naknadno, po toženčevi smrti, kar izključuje prekinitev postopka po sili zakona. Posledice naknadnega prenehanja pooblastilnega razmerja med pooblaščencem in pravnimi nasledniki prvotne stranke v smislu določb 99. člena in prvega odstavka 100. člena ZPP namreč ne vodijo v prekinitev postopka, pač pa mora sodišče v taki situaciji stranke vključiti v postopek neposredno, brez posredovanja pooblaščenca, ki mu je pooblastilo prenehalo.

  • 117.
    VSLJ Sodba II Cp 924/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00097341
    OZ člen 569, 569/1
    ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - dokazna ocena - verodostojnost izpovedbe

    Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik toženki izročil 7.000,00 EUR kot posojilo, toženka pa posojenega zneska ni vrnila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 569. člena OZ in toženki naložilo njegovo vračilo.

  • 118.
    VSMB Sodba VII Kp 24521/2021
    10.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00097438
    KZ-1 člen 190, 190/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
    preprečevanje stikov - zlonamernost - največja korist otroka - odtujevanje otroka - stiska otroka - status oškodovanca

    Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo obširne in jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o pritožbeno izpostavljenem vprašanju, zakaj šteje, da obdolženka pri neizvršitvi stikov ni ravnala zlonamerno.

  • 119.
    VSLJ Sodba in sklep I Cp 1192/2025
    10.9.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00096979
    URS člen 22. SPZ člen 40, 60, 64, 64/1. OZ člen 39, 101. ZPP člen 8.
    kupoprodajna pogodba - dopustna podlaga pogodbe - prenos lastninske pravice - izročitev motornega vozila - nedopustna podlaga pogodbe - nična pogodba

    Pogodbena podlaga vseh nadaljnjih prenosov lastninske pravice od A. A. do toženca ni bila v sklenitvi kupoprodajne pogodbe za vozilo za dogovorjeno kupnino, temveč v sklepanju verige pogodb za zameglitev sledljivosti vozila ter oškodovanje tožnika, zato so omenjene pogodbe nične, pogodbeniki pa slaboverni. Prav tako je nična tudi prva pogodba med tožnikom in A. A., ki je bila sklenjena z enakim nemoralnim namenom, in sicer ogoljufati tožnika in si prilastiti protipravno premoženjsko korist.

  • 120.
    VSLJ Sodba II Cp 1087/2025
    10.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSLJ00097132
    OZ člen 120, 121
    obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - splošni pogoji zavarovanja AO plus - pogodbeno zavarovanje odgovornosti - neposlovna škoda zaradi prometne nesreče

    Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da pojem prometne nesreče, pri kateri je prišlo pri vožnji v prometu do prevrnitve motorja, pod katerim je bil voznik ukleščen, zajema tudi prizadevanja voznika, da se iz takšnega položaja reši in je pri tem nastalo škodo potrebno obravnavati kot škodo pri vožnji, za katero odgovarja toženka. Zato je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP.

  • <<
  • <
  • 6
  • od 50
  • >
  • >>