ZPIZ-1 člen 66, 67, 68, 94, 97. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - gostota zavarovalne dobe
Določba 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine, saj to ne izhaja niti iz naslova poglavja, niti iz besedila člena. Prvi odstavek navedenega člena namreč predvideva seštevanje zavarovalnih dob pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev. Tudi naslov 3. poglavja Sporazuma je med drugim invalidnost, kar je širši pojem od invalidske pokojnine. Jezikovna razlaga določbe 22. člena Sporazuma torej omogoča seštevanje zavarovalnih dob tudi v primeru drugih pravic na podlagi invalidnosti in se ne nanaša izključno na pravico do invalidske pokojnine. Drugačna razlaga tudi ni mogoča saj ZPIZ-1 za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost kot pogoj določa minimalno zavarovalno dobo, predpisano za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.
pravica do invalidske pokojnine - definicija invalidnosti - poklic - izvedensko mnenje - meje sodnega preizkusa v socialnem sporu
Ni odločilno le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca. Glede na omejitve delovne zmožnosti bi lahko revident opravljal druga dela izven ožjega delokroga rudarja.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - z z zamudo plačane razlike v pokojnini - pravica do izplačila zakonskih zamudnih obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja upravičenosti tožnika do zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanih razlik pokojnin v povezavi z razveljavljenimi določbami ZUJF in ZOPRZUJF.
ZPIZ člen 13, 202, 203, 230, 231. ZPIZ/83 člen 104, 107.
pokojnina - odmera pokojnine - plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pokojninska doba - delovno razmerje - družbenik in poslovodna oseba
Zavarovanec, ki je zavarovan kot delavec v delovnem razmerju ter je hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti drugače obravnavan v razmerju do drugih zaposlenih. Pri pravicah, ki jih uveljavlja, je treba izhajati iz statusa delavca v delovnem razmerju in ne iz statusa družbenika in poslovodne osebe.
Kot delavec v delovnem razmerju tožnik ni bil oseba, ki bi bila dolžna prispevke obračunati in vplačati sama, saj je bil izplačevalec prispevkov za delavce delodajalec.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - obresti od naknadno plačane razlike pri pokojnini - premoženjski socialni spor - glavni zahtevek
Predmet odločanja pritožbenega sodišča v tej zadevi ni bila več pravica do starostne pokojnine, temveč le še odločitev o zahtevku tožnika za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od naknadno plačanih razlik pokojnine. Prav tako je predmet revizije le še presoja pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka tožnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti. V tem primeru torej ne gre za socialni spor o pravici iz socialnega – pokojninskega zavarovanja. Revizija po navedeni zakonski določbi ni dovoljena.
družinska pokojnina - vdovska pokojnina - dopolnitev starosti
Tožnica na dan prenehanja pravice do družinske pokojnine nesporno ni dopolnila 50 let prav tako pa, v nasprotju z revizijskimi navedbami, tudi (še) ni dopolnila 45 let. Glede na to, da je tožnica rojena 1. 10. 1959 je dopolnila 45 let šele 1. 10. 2004. Ker ji je pravica do družinske pokojnine prenehala 30. 9. 2004, na dan 1. 10. 2004, ko je dopolnila 45 let, te pravice ni (več) imela, zato ni upravičena do ponovnega uveljavljanja te pravice ob dopolnitvi 50 let na podlagi drugega stavka tretjega odstavka 72. člena ZPIZ.
ZPIZ-1 člen 26, 27, 28, 29, 63, 64, 65. BATSSV člen 6, 7, 8.
invalidsko zavarovanje - nesreča v tuji državi - tuji nosilec zavarovanja - prijava nesreče pri delu
Poškodb pri delu oziroma poklicnih bolezni v zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, za katere poškodovanec ni zavarovan pri nosilcu oziroma izvajalcu obveznega zavarovanja temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, ni mogoče šteti za takšne.
odločba o ustavitvi izplačila - lastnost zavarovanca - poseg v pravnomočno razmerje - izplačevanje invalidske pokojnine
Bistveno je, da je bil tožnik v sodnem registru vpisan kot edini družbenik in hkrati poslovodja družbe od leta 2004 dalje, torej že v času, ko mu je bila priznana pravica do invalidske pokojnine (od 8. 1. 2010 dalje) ter tudi ves čas prejemanja invalidske pokojnine. Zato kljub pravnomočni ugotovitvi o lastnosti zavarovanca od 8. 1. 2010 do 11. 12. 2011 ne gre za ponovno vključitev tožnika v zavarovanje v smislu prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1.
Ob ugotovitvi, da je bil tožnik družbenik in hkrati poslovodja družbe že v času priznanja pravice in izdaje odločbe, izpodbijani odločbi pomenita poseg v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do invalidske pokojnine z dne 25. 8. 2010. Tožena stranka bi lahko v pravnomočno odločbo z dne 25. 8. 2010 posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.
ZMEPIZ člen 45, 47. ZPIZ-1 člen 7, 8, 15, 15/1, 15/2, 18, 209. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 367, 367/1.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - vključitev zavarovanca v obvezno zavarovanje - družbenik - poslovodna oseba
Zakon veže obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
starostna pokojnina - uporaba ZPIZ-1 - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - izpolnitev pogojev za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja - ugotavljanje pokojninske dobe
Določbe prvega odstavka 390. člena ZPIZ-2 ni možno razlagati tako, da je zavarovanec, ki je zahtevo za priznanje pravic vložil pred 31. 12. 2012 upravičen do pravic iz obveznega zavarovanja (v konkretnem primeru do starostne pokojnine) ob upoštevanju določb ZPIZ-1, čeprav bo pogoje za pridobitev teh pravic po določbah ZPIZ-1 izpolnil šele v letu 2013 (torej v času veljavnosti ZPIZ-2), češ da je bistveno, da se je postopek začel še v času veljavnosti ZPIZ-1. Takšno tolmačenje bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 390. člena ZPIZ-2, ki je zgolj v tem, da se zavarovancem, ki so s postopkom pričeli pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in so pogoje za priznanje pravice izpolnili v času veljavnosti ZPIZ-1, zagotovi, da bo njihova zahteva obravnavana na podlagi določb ZPIZ-1, čeprav bo o njej odločeno že v času veljavnosti ZPIZ-2 in bi brez te določbe tožena stranka pri odločanju morala uporabiti določbe ZPIZ-2.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002856
ZOZP člen 7, 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidska pokojnina - dodatek za pomoč in postrežbo - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis
Pravno podlago za odškodninske zahtevke tožnice predstavlja prvi odstavek 271. člena ZPIZ-1. Vendar pa je, kadar škoda nastane kot posledica prometne nesreče, primarno treba uporabiti določbe ZOZP, saj je odgovornost povzročitelja nezgode predmet zavarovanja v prometu. ZOZP namreč ureja ravno obvezna zavarovanja v prometu, zaradi česar je v takih primerih v razmerju do ZPIZ-1, ki na splošno ureja regresne zahtevke tožeče stranke, lex specialis.
ZOZP v 18. členu tožnici izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je obseg teh zahtevkov ožji kot po ZPIZ-1. Zahtevki tožnice zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožnica upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vrhovno sodišče v zvezi s tem poudarja, da povrnitev škode, ki nastane kot posledica prometne nesreče, terja specifično ureditev. Zato je določeno obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, predvideno z ZOZP.
Tožnica je imela možnost pripomb na izvedensko mnenje; to možnost je izkoristila, podala pripombe in zahtevala dopolnitve v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki jih je postavila.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je vprašanje poslabšanja zdravstvenega stanja in nezmožnosti za delo pri drugi tožnici z zaslišanjem članice izvedenskega organa temeljito in prepričljivo razčistilo, je dokazni predlog za zaslišanje lečečega psihiatra utemeljeno zavrnilo in zavrnitev tudi ustrezno obrazložilo. Tudi po oceni revizijskega sodišča v izvedenskem mnenju, ki je bilo dopolnjeno tako, da je bila izvedenka neposredno zaslišana, ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno, ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju in bi bilo zato potrebno še dodatno izvajanje dokazov. Tudi tožnica razen nasprotovanja pojasnilom izvedenke ne izhaja iz tega, da je nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja - kar bi bil lahko razlog za pridobitev mnenja drugih izvedencev (254. člen ZPP), temveč iz tega, da bi moral biti zaslišan tudi njen lečeči psihiater, katerega dokumentacijo in mnenje pa je izvedenka že upoštevala.
invalidska pokojnina - rehabilitacija - invalid III. kategorije - invalid II. kategorije
Ker je njegova preostala delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, tožnik izpolnjuje pogoje za II. kategorijo invalidnosti. Vendar pa za priznanje pravice do invalidske pokojnine manjka drugi pogoj, in sicer nezmožnost za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije. Tožnik bi bil do invalidske pokojnine upravičen samo v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije ni zmožen, ta pa mu ne bi bila zagotovljena, ker je star nad 50 let. Vendar pa potreba po poklicni rehabilitaciji ni bila ugotovljena.
dopuščena revizija - dodatek za pomoč in postrežbo - pridobitev pravice - slepi ali slabovidni - upokojenec
Zavarovanec, ki postane slaboviden šele kot upokojenec nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo že na podlagi 100. člena ZPIZ-2, torej zgolj zaradi slabovidnosti, ampak je do dodatka lahko upravičen na podlagi 99. člena ZPIZ-2 v zvezi s 102. členom ZPIZ-2, torej če je ugotovljeno, da zaradi slabovidnosti tudi dejansko potrebuje stalno pomoč in postrežbo za opravljanje vseh ali pa večine osnovnih življenjskih potreb.
Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da tožnici dodatek za pomoč in postrežbo pripada na podlagi prvega odstavka 102. člena ZPIZ-2, že zgolj na podlagi ugotovitve, da je slabovidna.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila za invalidnost - sprememba zaposlitve za krajši delovni čas
Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnica zaradi dela v krajšem delovnem času na sicer ustreznem drugem delovnem mestu zato, ker je iz naslova starševskega varstva uveljavila pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za preostali delovni čas, kot invalid III. kategorije ni izgubila pravice do nadomestila za invalidnost in niti pravice do izplačevanja navedenega nadomestila.
pravica do delne invalidske pokojnine - brezposelni zavarovanec - varstvo že pridobljene pravice
Ker je tožnik pravico do delne invalidske pokojnine že pridobil, kasnejše prenehanje delovnega razmerja ne more povzročiti izgube pravice do delne pokojnine na podlagi določbe 97. člena ZPIZ-1. Ta določba je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki prvič pridobivajo pravico do invalidske pokojnine. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ni več uporabljiva.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - znižanje pokojnine po 143. členu ZUJF - neustavnost 143. člena ZUJF - odprava posledic neustavnosti - pravica do zakonskih zamudnih obresti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka uživalcem pokojnine, ki so vložili tožbe zoper odločbe o znižanju pokojnin, dolžna plačati zakonske zamudne obresti od zneskov premalo plačanih pokojnin.
lastnost zavarovanca - matična evidenca - vpis v matično evidenco - podlaga zavarovanja - sprememba podlage pokojninskega in invalidskega zavarovanja
V četrti alineji 49. člena ZMEPIZ je določeno, da se ugotavlja lastnost zavarovanca, če le-ta izpolnjuje pogoje za vključitev v zavarovanje, vendar je v zavarovanje prijavljen v nasprotju z določbami 25. člena ZMEPIZ, torej po neprednostni podlagi. To se je zgodilo v tožničinem primeru, ker je bila v spornem obdobju vodena v zavarovanju na podlagi zavarovalne podlage iz 15. člena ZPIZ-1 kot družbenica oziroma direktorica gospodarske družbe, s sodno odločbo v delovnem sporu pa je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila zaradi nezakonitosti predhodne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v spornem obdobju dejansko v delovnem razmerju, ki predstavlja prednostno podlago za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v smislu 13. člena ZPIZ-1.
pravice iz invalidskega zavarovanja - učinkovanje upravne odločbe - odprava upravne odločbe
Sodišči z ničemer nista za nazaj posegli v pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 5. 12. 1996, zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na domnevno kršitev določbe četrtega odstavka 225. člena ZUP. Ta določa, da je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Sodišče je v resnici odpravilo odločbi tožene stranke z dne 16. 3. 2011 in 24. 7. 2012, odločba tožene stranke z dne 5. 12. 1996 pa je učinkovala do pravnomočnosti oziroma izvršitve izpodbijane sodbe, s katero je bilo tožniku od 1. 3. 2010 dalje priznanih več pravic.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS3006573
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - čas upoštevanja pogojev za priznanje invalidske pokojnine
Revizija tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na uporabo četrtega odstavka 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško , ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tako tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev invalidske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in je upravičen do samostojne dajatve.