ponovna odmera starostne pokojnine - vštevanje dela plač za notranji odkup - protiustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba Ustavnega sodišča
Zavarovanci, ki so se upokojili v času veljavnosti ZPIZ-1 oziroma so v tem času zahtevali ponovno odmero pokojnine, pri kateri bi bil upoštevan tudi del plač, s katerim so vplačali delnice za notranji odkup, so bili neenako obravnavani.
ponovna odmera starostne pokojnine - vštevanje dela plače za notranji odkup - protiustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba ustavnega sodišča
Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, ki jih je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja. Ustavno sodišče je namreč že z odločbo U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002 ugotovilo neskladje četrte alineje 46. člena ZPIZ/92 z ustavo, ker brez razloga, ki bi utemeljeval javno korist, ni dovoljevala vštetja dela plač, namenjenih za notranji odkup podjetij, v pokojninsko osnovo.
Določba je povsem jasna in iz nje ne izhaja, da bi morala vdova že do uveljavitve novega zakona oziroma ZPIZ-1, torej do 31. 12. 1999 izpolniti pogoj starosti 45 let. Citirano zakonsko besedilo je treba razlagati tako kot se glasi, in sicer, da se pogoj starosti 45 let za nastop čakanja nanaša na datum prenehanja pravice do družinske pokojnine. To pomeni, da je odločilna starost ob prenehanju pravice in ne starost ob uveljavitvi novega zakona dne 31. 12. 1999.
ponovna odmera starostne pokojnine - plačila iz dobička - plačilo prispevkov - unovčenje v internem odkupu podjetja - neustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba ustavnega sodišča
Upoštevaje odločitev Ustavnega sodišča sta nižji sodišči ravnali pravilno, ker sta odpravili odločbi tožene stranke o zavrženju tožnikove zahteve in ji naložili ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneska, ki ga je tožnik prejel iz naslova dobička podjetja.
ZMEPIZ člen 45, 49. ZPIZ-1 člen 7, 8, 13, 25, 34. ZMEPIZ-1 člen 83, 83/1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pravnomočno urejeno pravno razmerje - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Tožnica je sicer ob prostovoljni vključitvi v obvezno zavarovanje izpolnjevala pogoje iz 34. ZPIZ-1, naknadno pa je bilo za obdobje zavarovanj na teh dveh podlagah vzpostavljeno pravno razmerje, ki je podlaga za obvezno zavarovanje po 13. členu ZPIZ-1 in ima prednost pred vsemi drugimi podlagami. Zato se v tem primeru, ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s sodno poravnavo, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
ZDoh-2 člen 37, 41, 44. URS člen 147, 153. ZDR člen 132, 202. ZPIZ-1 člen 58. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 10.
dohodnina - odpravnina ob upokojitvi - delna upokojitev – prejem sorazmernega dela odpravnine - vštevanje v davčno osnovo - načelo zakonitosti
Ker delovnopravna in pokojninska zakonodaja opredeljujeta institut delne upokojitve, delovnopravna zakonodaja pa, da je ob delni upokojitvi oseba upravičena le do sorazmernega dela odpravnine ob upokojitvi, je po presoji Vrhovnega sodišča treba v primeru delne upokojitve določbo 7. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 razumeti tako, da se v davčno osnovo dohodkov iz delovnega razmerja ne všteva le sorazmeren znesek odpravnine ob upokojitvi, torej sorazmeren del zneska iz 10. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, saj revidentka ni prejela polne odpravnine, ker je po delni upokojitvi nadaljevala z delom za polovični delovni čas.
ZPIZ člen 123. ZPIZ-1 člen 390, 391. URS člen 14, 22, 25, 34, 35.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ -izbrisani - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva
Za uporabo pravilne materialne pravne podlage je bistven datum vložitve zahteve za uveljavitev pravice, ne glede na to, da tožnik zahteva priznanje pravice za nazaj. Zato se v reviziji zmotno zavzema, da bi se morala njegova zahteva presojati po določbah ZPIZ in ne po določbah ZPIZ-1.
ZPIZ-1 ne pozna več nadomestila plače zaradi čakanja invalida III. kategorije na ustrezno zaposlitev. V obravnavani zadevi ne gre niti za primer, ki ga ZPIZ-1 ureja v 390 členu, saj tožnik ni uveljavil pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev do začetka veljavnosti ZPIZ-1. Tudi določba 391. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev, saj se postopek za uveljavljanje te pravice ni začel pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS4002712
ZDR člen 119. OZ člen 190.
dopuščena revizija - pogodba o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga
Po določbi prvega odstavka 119. člena ZDR, ki ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi ex lege, pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je pravnomočnost odločbe o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije nastopila (šele) z dnem pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča (to je z dnem 18. 6. 2008), ni mogoče šteti, da je pred tem datumom odpadla pravna podlaga za sporna izplačila delavcu. Četudi sta bili izpodbijani odločbi toženke s sodbo Delovnega in socialnega sodišča odpravljeni, s tem še ni odpadla pravna podlaga za izplačila dohodka delavcu v času od izdaje izpodbijanih odločb toženke do pravnomočnosti sodbe Delovnega in socialnega sodišča.
Razlogi izpodbijane sodbe so nejasni in v nasprotju z izrekom, saj je sodišče druge stopnje pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da je pri tožniku podana invalidnost II. kategorije, kljub temu pa je brez pojasnila zavrnilo zahtevek za odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke o invalidnosti III. kategorije in zavrnitvi zahtevka za priznanje invalidske pokojnine (pravica do invalidske pokojnine ni edina pravica, ki izhaja iz invalidnosti II. kategorije). Če ugotovljena invalidnost II. kategorije na tožnikove pravice nima nobenega vpliva, bi moralo sodišče druge stopnje pojasniti, zakaj.
invalidnost - opredelitev pojma svoj poklic - sprememba zdravstvenega stanja - upoštevno delovno mesto
Definicija invalidnosti, uveljavljena z ZPIZ-1, se bistveno razlikuje od predhodnih definicij, saj je za obstoj in stopnjo invalidnosti pomemben vpliv sprememb v zdravstvenem stanju na zavarovančevo splošno in poklicno zmožnost za delo in ne le na zmožnost za delo na delovnem mestu, na katerem je trenutno razporejen.
priznanje zavarovalne dobe - plačilo prispevkov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uveljavljanje v pritožbi - preskakovanje pravnih sredstev
Tožnica v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje pomanjkljivosti dokaznega postopka, ki jih navaja v reviziji, ni očitala, zato teh kršitev ne more prvič uveljavljati v revizijskem postopku. Gre za nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in BiH člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sporazum z BiH - tujec - seštevanje dob - tretja država
Tožniku je bila priznana t.i. „samostojna“ pokojnina na podlagi slovenske in bosanske zavarovalne dobe. Bistveno je, da je bila tudi pri odmeri upoštevana skupna zavarovalna doba in ne samo pri presoji pogojev za priznanje pravice.
Odločba z dne 13. 9. 1999 je bila kronološko gledano izdana kasneje in tudi potrjena v sodnem postopku, v katerem je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožnica ni pridobila pravice do družinske pokojnine. Zato se tožnica v tem socialnem sporu ne more uspešno sklicevati na morebitno odločbo z dne 18. 6. 1999 in navedbe v smeri, da odločba obstaja, je pravnomočna in izvršljiva, za odločitev niso pomembne.
Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 20/3, 35, 35/5.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Tožnik zatrjuje, da bi moralo sodišče upoštevati določbo petega odstavka 35. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, vendar povsem neutemeljeno. Navedena določba določa izjemo od tretjega odstavka 20. člena tega sporazuma. V obeh primerih gre za upoštevanje zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih katere od pogodbenic. Tudi tožnik pa se strinja, da zavarovalna doba za čas služenja v JLA, ni taka zavarovalna doba. Zato uporaba določbe petega odstavka 35. člena sporazuma sploh ne pride v poštev.
vdovska pokojnina - pravica do vdovske pokojnine - odmera - osnova - nadure - delo prek polnega delovnega časa
Pred 31. 3. 1992 veljavni zakon plačila za delo preko polnega delovnega časa ni všteval v pokojninsko osnovo, razen pod določenimi pogoji. Zato določba 407. člena ZPIZ-1 ne more biti protiustavna, saj izenačuje položaj zavarovancev, ki so pred 31. 3. 1992 prejeli plačilo za delo preko polnega delovnega časa, ne glede na to, kdaj so se dejansko upokojili: ali po predpisih, ki so veljali do 31. 3. 1992, ali po določbah ZPIZ, ki je imel smiselno enako prehodno določbo, ali pa po določbah ZPIZ-1.
URS člen 158. ZMEPIZ člen 47, 47-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - matična evidenca - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj
Delovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne s pravnomočno odločitvijo, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela.
Ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
plačilo prispevkov za socialno varnost - pokojninska osnova
V primeru neplačevanja prispevkov iz bruto plače delavec ni mogel biti v zamudi in ga zato niso mogle zadeti posledice zamude, vključno z zamudnimi obrestmi. V zamudi je bil njegov delodajalec, ki ni izpolnil zakonske obveznosti in je v času zamude tudi pridobival koristi od delavčeve bruto plače v višini neodvedenih prispevkov. Zato so se določbe o tem, da v stečaju ne prenehajo teči obresti od terjatev do stečajnega dolžnika oziroma da stečajni dolžnik dolguje zapadlo glavnico in obresti, lahko nanašale le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in davčnim organom, ki je bil pristojen za zbiranje prispevkov, oziroma le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in toženo stranko, ne pa na razmerje med tožnikom, ki s plačilom prispevkov sploh ni bil v zamudi, in toženo stranko.
ZPP člen 367a., 367c. OZ člen 191. ZPIZ-1 člen 275.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - vračilo preplačila - družinska pokojnina - neupravičena obogatitev - verzija - kondikcija
Ker je bilo o pravici do družinske pokojnine in njeni višini obeh tožnikov skupno in vsakega posebej v letu 2007 odločeno s pravnomočno odločbo in je bila tožena stranka na izplačilo tako določene družinske pokojnine pravnomočno vezana, odločitev o zastavljenih vprašanjih ne more vplivati na odločitev sodišča v tej zadevi.
pokojnina - odmera pokojnine - plačilo prispevkov - zavarovalna doba - pokojninska doba - delovno razmerje - družbenik in poslovodna oseba
Dejstvo, da je zavarovanec, ki je zavarovan na podlagi delovnega razmerja, hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti razlog za drugačno obravnavo v razmerju do drugih zaposlenih. Izhajati je treba iz tožničinega statusa delavke v delovnem razmerju in ne iz statusa družbenice in poslovodne osebe. Kot delavka v delovnem razmerju pa ni oseba, ki bi bila dolžna prispevke obračunati in vplačati sama, saj je izplačevalec prispevkov za delavce delodajalec.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - stopnja invalidnosti - ugotovitve tujih invalidskih komisij - dokazovanje - izvedenec
Pri vprašanju, ali je pri nekom nastopila invalidnost in katera stopnja invalidnosti, gre za materialnopravno vprašanje, ki ga lahko različne države s svojimi predpisi različno urejajo.