pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - dopolnitev starosti ob nastanku invalidnosti oz. izdaji odločbe
Ker tožniku zaradi dopolnjene starosti, kot jo določa 67. člen ZPIZ-1, kljub preostali delovni zmožnosti, ni bila zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, je izpolnil pogoj za pridobitev pravice do invalidske oziroma sorazmerne invalidske pokojnine.
Prvi odstavek 417. člena ZPIZ-1 se izrecno nanaša le na uživalce delne pokojnine, vendar pa iz določbe tretjega odstavka tega člena izhaja, da se na ta način ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina tudi uživalcu pokojnine, priznane po ZPIZ, ki se je ponovno vključil v zavarovanje. Pojem uživalec pokojnine je definiran v 8. členu ZPIZ-1 in se izrecno nanaša tudi na uživalce predčasne pokojnine. Ob takšni zakonski definiciji je razlaga prehodne določbe 417. člena ZPIZ-1, za katero se zavzema tožena stranka, contra legem in kot taka nesprejemljiva.“
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS3006309
ZPIZ-1 člen 12, 76, 200, 201. ZUP člen 213, 225, 225/1. ZUS člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - višina invalidske pokojnine - odmerni odstotek - prišteta doba - dokupljena doba - povrnitev premoženjske škode - dovoljenost revizije - socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prišteta doba je n
a podlagi prvega odstavka 200. člena ZPIZ-1 fiktivna pokojninska doba. Višina odstotka za odmero invalidske pokojnine se določi ob upoštevanju dejanske pokojninske dobe zavarovanca in prištete pokojninske dobe, izračunane po 200. in 201. členu ZPIZ-1 (prvi odstavek 76. člena ZPIZ-1). Tako odmerjena invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica poškodbe izven dela ali bolezni, ne more presegati zneska pokojnine za invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, razen v primeru, če dejanska pokojninska doba presega 40 oziroma 38 let pokojninske dobe (drugi odstavek 76. člena ZPIZ-1).
Višja invalidska pokojnina od odmerjene bi bila možna le, če bi dejansko dopolnjena pokojninska doba presegala 40 oziroma 38 let za toliko, da bi na podlagi zakona prišel v poštev višji odmerni odstotek.
Bistvena je tista višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. Zakonska določba je jasna in se zato tožniku za čas, ko je bil napoten na delo v tujino, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, ki naj bi jo prejemal, če od te višine niso bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vendar to še ne pomeni, da so glede višine plače izključno merodajni uradni podatki iz matične evidence tožene stranke. Zavarovanec ima možnost dokazovati, da podatki matične evidence niso točni. Ker pa v obravnavanem primeru tožnik ni uspel dokazati, da so bili prispevki plačani od višjih zneskov, kot so prikazani v matični evidenci, ni razloga, da se pri izračunu pokojninske osnove ne bi uporabili.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 15/2, 18, 208, 209. ZMEPIZ člen 45, 47.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - status zavarovanca - vključitev zavarovanca v obvezno zavarovanje - družbenik - poslovodna oseba
Obveznost zavarovanja družbenika, ki je poslovodna oseba, zakon veže na pravni položaj oziroma status in ne na obseg njegovih prihodkov ali celo prihodkov družbe.
Obveznost plačila prispevkov oziroma višina osnove za obračun prispevkov za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 ni odvisna od prihodkov (dobička) družbe, ampak je vezana na dobiček zavarovanca. Lastnost zavarovanca ima tudi družbenik - poslovodna oseba, ki ni ustvaril dobička.
ZPIZ-1 člen 390, 397, 446. ZPIZ člen 124. ZUP člen 138.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ/92 - vezanost na tožbeni zahtevek - predmet odločanja v upravnem postopku
Ker je tožnica izrecno uveljavljala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, revident pa je odločil v tem okviru, in je tudi tožbo na sodišče vložil le za priznanje te pravice, izven tega okvira ni bilo mogoče naložiti revidentu, da glede na njen predlog oziroma tožbo ugotavlja, ali bi ji morda pripadala katera od drugih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih ureja ZPIZ-1.
ZPIZ-1 člen 8, 36, 37, 38, 193. ZDR člen 88, 114, 201, 236. ZUTD člen 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - starejši delavec - varstvo starejših delavcev - minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine - znižanje starosti - delovna doba
Tudi od zavarovanca je odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine npr. uveljavljal znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otroka in iz naslova dodane dobe ter na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (vendar bo imel prav zaradi takšne izbire lahko tudi nižjo pokojnino).
Ker je tožnica za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, je na ta način, torej prav z upoštevanjem teh obdobij, izpolnjevala minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato zanjo ni veljalo posebno varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR in bi ji v skladu z drugim odstavkom iste zakonske določbe morala biti zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
starostna pokojnina - pokojninska doba - plačilo prispevkov
Tožnik je bil v v spornih obdobjih pri toženi stranki obvezno zavarovan kot samozaposlena oseba v smislu določb prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Ker za ti obdobji kot s.p. ni imel plačanih prispevkov, ju na podlagi 191. člena ZPIZ-1 tako tožena stranka kot sodišče utemeljeno nista upoštevali med obdobji zavarovanja, ki so bila pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
pravica do invalidske pokojnine - pravica do varstvenega dodatka - izdaja nove odločbe - poseg v pravnomočno urejeno razmerje - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti
Z izpodbijanima odločbama je torej tožena stranka posegla samo v izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, ni pa ukinila same pravice do invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, niti ni posegla v razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Zato sta za presojo v obravnavanem primeru bistvena sklepa tožene stranke z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991, kar je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi spregledalo, vendar to na odločitev ni vplivalo.
Tožena stranka je v izpodbijanih odločbah kot pravno podlago za poseg v pravnomočni odločbi navedla določbo prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1, ki pa je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Tožnik je bil že v času, ko je tožena stranka izdala odločbi z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Avstriji, in sicer od 1. 4. 1991 dalje. Dejstvo, da je tožena stranka tožniku priznala pravico za nazaj (od 23. 1. 1991), ni bistveno, glede na to, da se upošteva dejansko stanje v trenutku izdaje odločbe. Tožena stranka v zvezi s tem zmotno navaja, da je dejstvo ponovne vključitve v obvezno zavarovanje nastopilo po pričetku izplačevanja pokojnine, torej po 23. 1. 1991. Navedeno pomeni, da tožnik ni ponovno vstopil v zavarovanje po izdaji odločbe o odmeri, temveč pred tem. Zato tožena stranka v določbi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 ni imela pravne podlage, da bi tožniku ustavila izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka.
Druge pravne podlage za izdajo spornih odločb tožena stranka ne zatrjuje, niti je ZPIZ-1 ne vsebuje. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka šele v letu 2011 zvedela za tožnikovo zavarovanje, ki je v času izdaje odločbe o odmeri invalidske pokojnine in varstvenega dodatka ter izplačevanju že obstajalo, bi tožena stranka lahko posegla v tožnikovi pravnomočni odločbi z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991 le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.
Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.
Sodišče druge stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabilo, in revizijski razlogi niso utemeljeni.
pokojninsko zavarovanje - lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno zavarovanje - samozaposlene osebe
Samozaposlene osebe, vključene v obvezno zavarovanje po ZPIZ-1 so tisti samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic in poleg tega ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. V kolikor nista izpolnjena oba pogoja skupaj, se šteje, da oseba ni samozaposlena oseba v smislu ZPIZ-1, zaradi česar tudi ni vključena v obvezno zavarovanje po tem zakonu.
Zgoraj navedenega pa ne smemo enačiti z ureditvijo iz prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1. Določba 8. člena ZPIZ-1 in določba prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 namreč urejata dve različni situaciji.
ZSReg člen 7, 8. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 33. ZGD-1 člen 79, 98, 98/4, 106.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - družba z neomejeno odgovornostjo - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
Tožena stranka ni vezana na notranja razmerja med družbenikoma družbe z neomejeno odgovornostjo, ki v tej zadevi očitno nista uspela doseči soglasja, tožnik sam pa, kljub notarski izjavi z dne 30. 12. 2009, da s tem dnem preneha opravljati dejavnost direktorja, v registrski zadevi ni uspel doseči vpisa izbrisa zastopnika. V pravnih razmerjih družbenikov do tretjih oseb, torej tudi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je bil tožnik še vedno družbenik in zastopnik, ki od 7. 12. 2009 ni bil več zavarovan na drugi podlagi. Zato je bila podana zakonska podlaga za obvezno zavarovanje (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1).
Tožnik ni bil onemogočen pri odločanju o njegovem statusu zavarovanca in posledično pri uveljavljanju pravice do pokojnine. Kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo bi namreč na koncu poslovnega leta (tudi pred letom 2010), pod pogoji, ki so določeni v prvem odstavku 106. člena ZGD-1, lahko odpovedal družbeno pogodbo. Na ta način ne bi bil več družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo, s tem pa bi odpadla tudi podlaga za zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
letni dodatek – upravičenci do letnega dodatka - delna pokojnina
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002638
ZOZP člen 7, 18, 18/1. ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 274, 274/2.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - povrnitev nadomestila za primer invalidnosti - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis
ZOZP v 18. členu tožeči stranki izrecno podeljuje aktivno stvarno legitimacijo za zahtevke zoper odgovornostno zavarovalnico. Vendar pa je njihov obseg ožji v primerjavi z ZPIZ-1. Zahtevki tožeče stranke zoper odgovornostno zavarovalnico so namreč omejeni glede na vrsto škode, do katere je tožeča stranka upravičena. Uspešno lahko uveljavlja le povrnitev stroškov zdravljenja in drugih nujnih stroškov ter sorazmeren del prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do povrnitve nadomestila za primer invalidnosti pa tožeča stranka ni upravičena, saj ji zakon te pravice ne daje.
Tožeča stranka kljub (zatrjevanemu) malomarnemu ravnanju od direktnega povzročitelja prometne nesreče ne more zahtevati povrnitve nadomestila za primer invalidnosti. Njegova odgovornost je namreč predmet avtomobilskega zavarovanja; odgovornost zavarovalnice pa je limitirana na tisto vrsto škode, ki jo določa 18. člen ZOZP.
Drugače pa je v primerih, ko ima odgovornostna zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe. Ti primeri so taksativno našteti v 7. členu ZOZP. Čeprav tudi v teh primerih tožeča stranka od odgovornostne zavarovalnice ne more uspešno zahtevati povrnitve nadomestila za invalidnost, ki ga izplačuje svojemu zavarovancu, pa ima pravico, da na podlagi prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 zahteva povrnitev škode, ki ji je nastala, od direktnega povzročitelja nezgode.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 156, 156/2. ZUP člen 238, 238/3.
starostna pokojnina – delna pokojnina – delna starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Ker je bila revident ob dokončnosti odločbe z dne 1. 6. 2011 zavarovan v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, mu delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Zgolj splošna navedba v pritožbi in sedaj reviziji, da bi moralo sodišče preveriti subjektivno pravočasnost predloga po uradni dolžnosti, ne zadošča, da bi sodišče samo, brez ustrezne predhodne trditvene podlage opravilo predhodni preizkus pravočasnosti. Tožena stranka bi morala pravočasno in izrecno zatrjevati, da je predlog prepozen oziroma, da je vložen po poteku roka iz prve točke prvega odstavka 263. člena ZUP, za kar je imela tudi vse možnosti.
V primeru novih dejstev, ki so obstajala že pred izdajo (dokončne) odločbe, vendar pri tej odločbi niso bila ugotovljena in zato upoštevana, lahko pa so pomembna za drugačno odločitev, je v primeru formalno in materialno pravnomočnih odločb predviden institut obnove postopka. O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri pokojnine.
ZDoh-2 člen 37, 41. ZPIZ-1 člen 39, 42. URS člen 33, 50, 50/1.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - odmera pokojnine - odškodnina - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi
Odškodnina, izplačana na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, je dohodek delavca iz delovnega razmerja, od katerega delodajalec obračuna in odvede davek in prispevke.
Odškodnina, izplačana na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za socialno varnost, se upošteva pri ugotavljanju najugodnejše pokojninske osnove zavarovanca.
Četrti odstavek 41. člena ZPIZ-1 se nanaša le na tiste zavarovance, ki v koledarskem letu pred začetkom prejemanja nadomestila niso imeli plače, oziroma drugih nadomestil, zanje pa tudi ni bila znana osnova, od katere so se plačevali prispevki.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006221
ZUP člen 260.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu – obnova postopka – novo dejstvo – predhodno vprašanje - naknaden uspeh v delovnem sporu - naknadno plačilo prispevkov - zahteva za novo odmero
S sodbo v delovnem sporu ni prišlo do samodejne spremembe samostojne pravice, ki bi lahko vplivala na priznano socialno pravico do nadomestila, kot se predvideva pri drugače rešenem predhodnem vprašanju, temveč je šele izvršitev te sodbe povzročila določene posledice na socialnopravnem področju.
Dejstvo obračuna in plačila prispevkov od naknadno plačanih plač v letu 2011 (sicer za nazaj za plače v letu 2001) ne predstavlja novega dejstva, ki je v času odločanja o dokončni upravni odločbi že obstajalo, vendar ga upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval.
naknadna odmera sorazmernega dela starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - obnova postopka - pomoč prava neuki stranki
Po četrtem odstavku 7. člena ZUP mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Vendar pa te določbe ni mogoče razumeti tako, da stranki ni treba skrbeti za svoje pravice. Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi in organ ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati, kaj bi bilo za stranko ugodneje. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da pri toženi stranki uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. V njegovih navedbah ni bilo nič takšnega, kar bi kazalo na to, da zahteva obnovo postopka. Zato stališče tožnika, da bi morala tožena stranka tožnikovo vlogo obravnavati kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
Določba 61. člena ZDSS-1 res določa, da mora sodišče popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka, vendar v okviru tožbenega zahtevka in trditvene podlage strank oziroma v okviru izpodbijanih upravnih odločb.