ZPIZ-1 člen 7, 8, 15, 18, 30, 33, 156, 178. ZMEPIZ člen 23, 45, 47, 48, 50, 55.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti
ZPIZ-1 v 7. členu jasno določa, da (obvezno) zavarovalno razmerje nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, ter da nastanek takega pravnega razmerja sporoči nosilcu zavarovanja zavezanec za prijavo. Na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb, ki so poslovodne osebe in niso zavarovani na drugi podlagi.
ZPIZ-1 člen 177, 194. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37.
pravica do starostne pokojnine - starostna pokojnina - izbira pokojnine - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Tožnik po uveljavitvi sporazuma z BiH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju in odmeri njegove invalidske pokojnine, pri toženi stranki tudi na podlagi drugega odstavka 194. člena ZPIZ-1, ki določa, da se ista obdobja lahko štejejo v zavarovalno dobo le enkrat, če s tem zakonom ni drugače določeno, ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev. Iz sporazuma z BiH ne izhaja, da bi lahko zavarovanec v takem primeru uveljavljal druge vrste pokojnino zgolj na podlagi zavarovalne dobe pri drugem nosilcu zavarovanja, če je bila ta zavarovalna doba že upoštevana pri predhodnem priznavanja pravice do pokojnine.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta. To pa ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova odmera pokojnine - rok za obnovo
Glede na to, da je tožnik zatrjeval nova dejstva in predložil nove dokaze, je tožena stranka vlogo pravilno obravnavala kot predlog za obnovo postopka iz razloga iz 1. točke 260. člena ZUP. Za obravnavo vloge še iz kakšnega drugega obnovitvenega razloga (katerega, tožnik tudi v reviziji ne pove) ni bilo podlage. Tožena stranka ni ravnala nezakonito, ker tožnika ni pozvala, naj se izjasni, kaj zahteva, saj je bilo to jasno.
starostna pokojnina - pravica do starostne pokojnine - odmera starostne pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba
Glede na ugotovitve sodišča, da je poleg izpolnitve pogoja starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogoj tudi prenehanje zavarovanja (člen 156 in 157 ZPIZ-1), ki je v primeru delovnega razmerja zavarovanca vezano na prenehanje le-tega, ki je tožnici prenehalo s 30. 12. 2010, je sodišče utemeljeno štelo, da je bilo potrebno za odločitev o tožničini pravici do starostne pokojnine upoštevati pravne podlage, veljavne 30. 12. 2010, torej tudi ob upoštevanju določb sporazuma s Srbijo, ki je stopil v veljavo s 1. 11. 2010, glede na to, da je tožnica del zavarovalne oziroma pokojninske dobe dopolnila pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 178, 178/1, 275. ZUP člen 225.
starostna pokojnina - izdaja nove odločbe - ustavitev izplačevanja pokojnine - poseg v načelo pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo načelo pravnomočnosti, kot izhaja iz določbe 158. člena Ustave, in ki pomeni, da je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Ugotovilo je namreč, da je tožena stranka z izpodbijanima odločbama posegla v pravnomočno odločbo z dne 7. 12. 2007, s katero je tožena stranka tožnici priznala pravico do starostne pokojnine od 15. 6. 2007 dalje, na način, ki nima podlage v zakonu.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - plačilo prispevkov
Ob ugotovitvi, da je za obstoj pokojninskega in invalidskega zavarovanja v spornem obdobju pomembno, kateremu nosilcu zavarovanja oziroma na katerem območju so bili za tožnika plačani prispevki (da je delodajalec zanj plačeval prispevke, je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), je sodišče utemeljeno izhajalo iz takratne pravne ureditve, da se prispevki od osebnih dohodkov plačujejo družbeno-politični skupnosti oziroma nosilcu zavarovanja, na katerega območju se delo opravlja oziroma na katerem ima delavec stalno prebivališče.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom torej ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi gre za socialni spor o pravici iz obveznega pokojninskega zavarovanja (7. člen ZDSS-1). Skladno z določbo 4. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj (razen izjem, med katere pa spor o pravici do starostne pokojnine ne spada) vselej dovoljena že na podlagi samega zakona. Zato ni nobene pravne podlage oziroma pravnega interesa tožnika za odločitev revizijskega sodišča o dopustitvi revizije.
Na podlagi četrtega odstavka 110. člena ZPIZ-1 pridobi vdova oziroma vdovec v primeru, da je umrli zavarovanec v času sklenitve zakonske zveze že dopolnil starost iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-1, to je starost 58 let, „pravico do vdovske pokojnine le v primeru, če je imel/a z umrlim zakoncem skupnega otroka ali pa, če je zakonska zveza trajala nepretrgoma 1 leto“. Sodišče je pravilno ugotovilo, da gre za dodatni pogoj za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ob sicer izpolnjenih drugih pogojih s strani preživelega zakonca za primer, da je v času sklenitve zakonske zveze umrli zavarovanec že dopolnil 58 let starosti, in ne za samostojni pogoj za pridobitev te pravice.
ZPIZ-1 člen 12, 39, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 220. URS člen 158.
naknadna odmera pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Predmet postopka v tem primeru je bila odmera pokojnine, o tem vprašanju pa je bilo (sicer nepravilno) v celoti odločeno. Če pa je tožena stranka pokojninsko osnovo izračunala napačno, bi tožnica napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavljala le z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
Sodišče je pravilno zaključilo, da je pogoj za obstoj zunajzakonske skupnosti tudi skupno bivanje oziroma skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju oziroma stanovanjski hiši, razen če za (začasno) ločeno bivanje obstajajo opravičljivi razlogi. Glede na določbe ZPIZ-1 bi moralo biti tako skupno življenje podano vsaj tri leta pred smrtjo zavarovanca, oziroma vsaj eno leto, če imata oziroma sta imela osebi v zunajzakonski skupnosti skupnega otroka.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3006142
ZPIZ-1 člen 34. ZPIZ člen 24, 25. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 15. Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 15.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - prekrivanje zavarovalnih dob - obvezno zavarovanje v drugi državi - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
V primeru prekrivanja obdobja prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z obdobjem obveznega zavarovanja v drugi državi (Švici) se na podlagi določb Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 in izvedbene Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 pri ugotavljanju pravice zavarovanca do pokojnine upošteva le obdobje obveznega zavarovanja v pristojni državi.
revizija zoper sklep - zavrženje pritožbe - pritožbeni postopek – pooblaščenec – pravniški državni izpit
Ob zavrženju pritožbe sodišče druge stopnje z vidika pritožbenih razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne preizkuša in to velja tudi za bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere sicer ob veljavni pritožbi sodišče pazi po uradni dolžnosti.
ZPIZ-1 člen 36, 187, 187/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 3, 20. ZPP člen 380, 380/2.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob
Določila 20. člena BBHSZ o seštevanju zavarovalnih dob je treba uporabiti tudi v primerih, kot je tožnikov, ko gre za državljana ene države pogodbenice (BIH), ki v tej državi sicer nikoli ni bil zavarovan. Bistveno je namreč to, da je bil tožnik zavarovan v drugi državi pogodbenici (Slovenija) in da izpolnjuje pogoje za priznanje starostne pokojnine z upoštevanjem zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v tej državi pogodbenici ter v tretjih državah, s katerimi ima ta država sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju.
Kolikor tožena stranka v reviziji izpostavlja vprašanje dvakratnega prejemanja pokojnine iz naslova iste zavarovalne dobe, sodišče ugotavlja, da to vprašanje med nosilcema zavarovanja v Sloveniji in v BiH v spornem obdobju na institucionalni ravni ni bilo rešeno, saj med Republiko Slovenijo in BiH ustrezen sporazum, ki bi reševal ta vprašanja, še ni bil sprejet. To pa ne vpliva na pravico tožnika do pokojnine pri toženi stranki glede na njegova zavarovalna obdobja pri njej in druge pogoje za izpolnitev pogojev za upokojitev.
Z odločitvijo v izpodbijanih odločbah, da se tožniku od 15. 9. 2003 dalje starostna pokojnina ne izplačuje, je tožena stranka dejansko posegla v tožniku pravnomočno priznano pravico do pokojnine oziroma je to pravico tožniku dejansko ukinila. Takšne pravice pa tožena stranka na podlagi sodbe sodišča, da mora odločiti o višini in izplačevanju pokojnine, ni imela.
Če tožnica navaja, da predstavljajo ugotovitve revizije tožene stranke ugotovitve o novih dejstvih, ki pred tem niso bila znana in s tem obnovitveni razlog, bi ta dejstva lahko uveljavila s predlogom za obnovo postopka, ki bi ga morala vložiti pravočasno. Ni pa zakonske podlage za to, da bi vložila le zahtevo za ponovno odmero pokojnine, saj po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom (tako kot je storil v tem primeru) zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
Možnost naknadnega spreminjanja podatkov v matični evidenci, kar določa 43. člen ZMEPIZ, izven postopkov z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ki se nanašajo na odločanje o pravici do pokojnine in njeni odmeri, ne predstavlja podlage za ponovno oziroma drugačno odmero že priznane in odmerjene pokojnine upravičencu.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
UZITUL člen 17, 17/2. ZPIZ-1 člen 275, 275/5. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 38.
nova odmera pokojnine - mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju - poseg v pridobljene pravice - neenakopravnost zavarovancev – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Za odločitev je bistveno, da je srbski nosilec zavarovanja celotno dobo, dopolnjeno v zveznih organih, upošteval kot dobo, dopolnjeno v Republiki Srbiji (do 19. 6. 1994) in na podlagi te dobe in 11 dni (od 20. 6. 1994 do 30. 6. 1994) dobe v RS tožniku priznal pravico do pokojnine v Republiki Srbiji.
Sklicevanje tožnika na določbe UZITUL in MSVN ni utemeljeno. Drugi odstavek 17. člena UZITUL se nanaša na osebe, ki jim je prenehala funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ zaradi razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS, tožniku pa je prenehalo delovno razmerje šele v letu 1994 v RS. 2. člen priloge E MSVN, na katerega se sklicuje tožnik, se nanaša na osebe, ki so že prejemale pokojnine, ki so bile financirane iz zveznega proračuna, tožniku pa je bila priznana pravica do pokojnine v letu 1994 v RS.
Sporazum v prvem odstavku 38. člena predvideva ponovno odmero pokojnine po uradni dolžnosti ravno za primere, kot je tožnikov. Kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, je tožena stranka na podlagi postopka po uradni dolžnosti pravilno odločila, da tožniku preneha pravica do starostne pokojnine s 30. 11. 2010, glede na to, da je nosilec zavarovanja v Republiki Srbiji tožniku priznal pravico do starostne pokojnine od 1. 12. 2010 dalje z upoštevanjem vse zavarovalne dobe. Ker tožnik na podlagi iste zavarovalne dobe pri dveh nosilcih zavarovanja ne more imeti priznane pravice do starostne pokojnine hkrati, se revizijsko sodišče pridružuje stališču sodišča druge stopnje, da je odpadla podlaga, na kateri je temeljila ugotovitvena odločba tožene stranke z dne 17. 2. 2012. Pooblastilo za odločanje je imela tožena stranka neposredno v določbah Sporazuma.
Razlog, da tožnik o uvedbi postopka ni bil obveščen, je v oficiozni naravi postopka. Postopek se začne na zahtevo pristojnega nosilca ene izmed pogodbenic Sporazuma in ni odvisen od volje upravičenca.
Dejstvo, da je v odločbi z dne 26. 4. 2012 zapisano, da preneha pravica do starostne pokojnine s 30. 11. 2010, ne pomeni posega v pravice za nazaj, ampak le uskladitev s priznanjem pokojnine pri srbskem nosilcu zavarovanja (ki je bila priznana od 1. 12. 2010 dalje).
Poračun pokojnine ima podlago v osmem odstavku 38. člena Sporazuma in zato ugovori tožnika v tej smeri niso utemeljeni.
pravica do starostne pokojnine – uveljavitev pokojnine - izdaja nove odločbe - poseg v načelo pravnomočnosti - status zavarovanca – lastnost zavarovanca
Ker je bila tožnica že ob izdaji odločbe o priznanju in odmeri ter izplačilu starostne pokojnine v sosednji državi vključena v obvezno pokojninsko zavarovanje, v pravnomočno odločbo o pravici do starostne pokojnine tožena stranka ni mogla poseči na podlagi 178. člena ZPIZ-1, saj ni šlo za ponovni vstop v zavarovanje.