ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22.
starostna pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialni varnosti
Sporazum je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi Sporazuma lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih izpred časa uveljavitve Sporazuma in na katera se sklicujeta nižji sodišči.
Če je na podlagi 20. in 22. člena Sporazuma zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic Sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine. V tem sporu za tak primer ne gre, saj je bila tožniku pri nosilcu zavarovanja v BIH priznana invalidska pokojnina na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja in posledično ne izpolnjuje pogoja iz 21. člena Sporazuma za priznanje samostojne dajatve oziroma starostne pokojnine. Zato pri toženi stranki na podlagi iste zavarovalne dobe nima pravice do samostojne starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 58, 156. ZUP člen 7, 8. ZMEPIZ člen 2, 7, 19, 23, 25, 26, 43, 58.
delna starostna pokojnina - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja – načelo materialne resnice
Oseba, ki sicer izpolnjuje ostale pogoje za pridobitev (delne) starostne pokojnine, ne more biti polno zavarovana in obenem imeti pravico do delne starostne pokojnine.
Zavarovanec mora najprej urediti spremembo zavarovanja in s tem v zvezi podati zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca oziroma prijavo spremembe med zavarovanjem iz razlogov opravljanja dejavnosti odvetništva le s polovico delovnega časa, saj je ureditev ustreznega zavarovanja eden od pogojev za pridobitev pravice do delne starostne pokojnine.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina - nova odmera - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče glede neposredne uporabe MSVN. Iz obširnih obrazložitev v teh zadevah, ki jih Vrhovno sodišče ne ponavlja, izhaja, da te določbe niso neposredno uporabljive, saj ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali.
Revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo nižjih sodišč, da MSVN v obravnavanem primeru ne more predstavljati pravne podlage za odločitev o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do vojaške starostne pokojnine. Pravno podlago za priznanje pokojnine tožniku predstavljalo določbe ZPIZVZ, na podlagi katerih pa je bil njegov zahtevek za priznanje pokojnine že pravnomočno in dokončno zavrnjen.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom - obnovo postopka.
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo z dne 23. 1. 2006 odločila o vseh vprašanjih postopka oziroma o zahtevku za odmero starostne pokojnine v celoti. Z dopolnilno odločbo ni mogoče naknadno dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če je tožnica menila, da ugotovitve revizije predstavljajo nov obnovitveni razlog, bi to lahko uveljavljala s predlogom za obnovo postopka.
Sodišče lahko pazi na načelo enakosti (14. člen Ustave RS) le v sodnih mejah svoje pristojnosti pri varstvu zakonitosti in ustavnosti ob presoji posamičnega upravnega akta ter ne more neposredno vplivati na morebitno drugačno postopanje istega upravnega organa v drugih podobnih zadevah.
Vrhovno sodišče je že v večih odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oziroma za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava.
Po eni strani 158. člen Ustave RS opredeljuje institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti sanira tudi pravno zmotne odločitve pristojnih organov, po drugi strani pa ustavna odločba U-I-392/98-23 z dne 10. 7. 2002 o upoštevanju izplačil posameznim delavcem za vnovčenje v lastninskem preoblikovanju podjetja, od katerih so bili plačani prispevki, ni mogla poseči v pravnomočno urejena razmerja za nazaj.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Tožnica svoje pravice ni uveljavljala z izrednim pravnim sredstvom, pač pa z zahtevo za ponovno odmero (že odmerjene) pokojnine.
naknadna odmera pokojnine – pomoč prava neuki stranki - obnova postopka
Če stranka uveljavlja pravno sredstvo, mora navesti vsaj to, katero pravno sredstvo uveljavlja in na kateri dejanski podlagi. V obravnavanem primeru tožnik niti smiselno ni navajal, da uveljavlja kakšno od (izrednih) pravnih sredstev. Zato zahteva sodišča, naj tožena stranka kljub temu tožnikovo vlogo obravnava kot predlog za obnovo postopka, presega napotilo iz četrtega odstavka 7. člena ZUP.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20.
starostna pokojnina – sorazmerni del pokojnine – zavarovalna doba - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju
Določba tretjega odstavka 20. člena Sporazuma je jasna: zavarovalna doba, dopolnjena v drugi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju. Tožniku zato ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v dvojnem trajanju, priznane z odločbo tujega nosilca zavarovanja po predpisih Republike Srbske.
starostna pokojnina – izdaja nove odločbe – ustavitev izplačevanja pokojnine - ugotovitev lastnosti zavarovanca – poseg v načelo pravnomočnosti – časovne meje pravnomočnosti
Namen pravnomočnosti je v zagotavljanju načela pravne varnosti, zato je nujno, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe. Pravnih učinkov pravnomočne odločbe tako ni mogoče zanikati niti v primeru, ko je očitno, da je pravnomočna odločba nepravilna. To seveda ne pomeni, da je pravnomočna odločba absolutno nespremenljiva in da njene nepravilnosti v nobenem primeru ni več mogoče sanirati. Izjemoma jo je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, vendar samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom.
ZMEPIZ člen 58, 58/1, 58/1-1. ZPIZ-1 člen 15, 15/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – odvetniška dejavnost – odvetnik – polovični delovni čas – prijava v obvezno zavarovanje
Pritožbeno sodišče je pravilno odločilo, da ima tožnica lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja samostojne poklicne dejavnosti na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 za delovni čas 20 ur na teden od dne 15. 4. 2010.
pravica do izbire pokojnine – invalidska pokojnina - starostna pokojnina
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine s pravnomočno sodno odločbo, o njeni odmeri in višini pa je odločila tožena stranka. O tem, ali tožnik na dan 6. 1. 2009 izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino, s čimer bi imel možnost izbire na podlagi 177. člena ZPIZ-1, tožena stranka ni odločala. Zato ji je sodišče druge stopnje utemeljeno naložilo, da o tem odloči in nato v skladu z izbiro tožnika ugotovi, katero pokojnino bo užival.
Iz določbe četrtega odstavka 427. člena ZPIZ-1 izhaja, da vdova, prejemnica družinske pokojnine na podlagi tretje alineje prvega odstavka 72. člena ZPIZ/92, ki ji pravica do družinske pokojnine preneha po 45 letu pa pred dopolnitvijo 50 leta starosti, ohranja pravico, da po dopolnitvi 50 leta starosti ponovno pridobi oziroma uveljavi pravico do družinske pokojnine (seveda ob izpolnjenih drugih pogojih). Ne gre za vdovsko pokojnino, kot sta zmotno šteli obe sodišči in tožena stranka, temveč za pravico do družinske pokojnine, ki jo ima vdova na podlagi navedene prehodne določbe ZPIZ-1.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
V sodni praksi je sprejeto povsem jasno stališče, da kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, je potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Odločilno dejstvo v tem socialnem sporu torej je, da tožniku zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu dne 18. 10. 1991 ni prenehalo in je ostal še naprej zavarovan pri tujem nosilcu zavarovanja.
Revizijsko sodišče pritrjuje sodišču druge stopnje, da tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja iz določbe petega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih je po navedeni določbi tudi ta, da gre za državljana Republike Slovenije, ki je bil „nazadnje zavarovan pri zavodu.“
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – odvetnik – polovica starostne pokojnine
Določba 178. člena ZPIZ-1 ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine. Tudi druge določbe zakona ne izključujejo možnosti, da takšen zavarovanec ne uveljavlja priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovica starostne pokojnine delna - izplačilo že pridobljene pokojnine
Določbe ZPIZ-1 ne izključujejo možnosti, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, uveljavi priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1.
Izrek odločbe predstavlja celoto, čeprav je razdeljen v več točk, kar pomeni, da ga je treba tako tudi razumeti in hkrati razlagati skupaj z obrazložitvijo odločbe, ki pojasnjuje in utemeljuje v izreku opredeljeno odločitev sodišča.