Pogoj za nastanek pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) je obstoj delovnega dovoljenja (če gre za tujca) in vpis v poslovni register. Eno brez drugega ne tvori pravnega razmerja. Pravno razmerje je končano, ko eno od teh dveh dejstev preneha.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – socialni spor – pokojnina
Tudi spor o plačilu razlike v pokojnini sodi med spore o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je za odločanje v tej zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZPIZ-1 člen 177. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37.
starostna pokojnina - mednarodni sporazum o socialni varnosti - sorazmerni del pokojnine - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu
Sporazum z BIH je v zvezi s priznavanjem pravice do pokojnine na podlagi zavarovalnih obdobij pri obeh nosilcih zavarovanj izključil veljavnost določb ZPIZ-1, razen kolikor se izrecno sklicuje na upoštevanje zakonodaje posamezne pogodbenice. Zgolj ob tej predpostavki se pri odločanju o pravici do pokojnine na podlagi sporazuma z BIH lahko upoštevajo tudi stališča, zavzeta v zadevi VIII Ips 274/2008 in v odločbi Ustavnega sodišča Up-770/06 z dne 27. 5. 2009, ki so bila sprejeta v sporih izpred časa uveljavitve sporazuma z BIH.
Če je na podlagi 20. in 22. člena sporazuma z BIH zavarovancu priznana pravica do pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri nosilcih zavarovanj obeh podpisnic sporazuma, pri posameznem nosilcu zavarovanja na podlagi iste zavarovalne dobe zavarovanec ne more zahtevati priznanja drugačne pokojnine.
Na podlagi določb 37. člena sporazuma z BIH gre za enkratno odločanje po uradni dolžnosti o prevedbi v času od 8. 10. 1991 do uveljavitve sporazuma priznanih pokojnin pri posameznem nosilcu zavarovanja na ureditev v skladu z določbami sporazuma, oziroma za odločitev o pogojih za tako prevedbo. V zvezi s tožnikovo invalidsko pokojnino, ki mu je bila pri nosilcu zavarovanja v BIH na podlagi seštevka zavarovalnih obdobij priznana že v letu 2002, je sodišče ugotovilo, da je tožena stranka o taki prevedbi že odločila.
starostna pokojnina - izbira pokojnine - izbira med dvema pokojninama - pokojnina tujca
Tožnik se vnaprej ni mogel odreči pravici do pokojnine v BiH, dokler mu ni bila priznana pravica do pokojnine pri toženi stranki. Le ta pa mu je bila priznana za nazaj šele z izpodbijanima odločbama, ko je dejansko že stopil v veljavo sporazum z BiH. V vsem spornem obdobju način odpovedi pokojnini v primeru izbire pokojnine pri nosilcu zavarovanja v drugi državi med Republiko Slovenijo in BiH ni bil urejen in tega za nazaj tudi sporazum z BiH ne ureja. To pa ni mogla biti ovira za izbiro ugodnejše pokojnine ob izpolnjenih pogojih pri toženi stranki na podlagi drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 ob izhodiščih, ki jih je v odločbi Up-770/06 z dne 27. 5. 2009 sprejelo Ustavno sodišče.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - opravljanje samostojne dejavnosti – izvzem iz zavarovanja
Zakonski pogoj za izvzem iz obveznega zavarovanja ni določen čas trajanja zavarovanja, tudi takrat, ko to ni obvezno, temveč opravljanje dejavnosti in nedoseganje minimalnega dobička.
Določbe ZPIZ-1 se neposredno ne navezujejo na dolžnost preživljanja med starši in otroci oziroma zakonci (zunajzakonskimi partnerji) po ZZZDR, temveč so širše in opredelijo upravičence ter pogoje za pridobitev pravice. Med temi pogoji je pomembno tudi za dejstvo preživljanja s strani zavarovanca oziroma uživalca pravice do njegove smrti. Kdaj se šteje, da je zavarovanec preživljal tiste družinske člane, ki so možni upravičenci, pa posebej določata Sklep/2000 oz. Sklep/2006, ki prav tako ne izhajata iz ZZZDR, temveč te pogoje posebej opredelita.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - kmet – samozaposlena oseba
Ko je oseba že zavarovana kot kmet in njen dohodek iz (dodatne) samostojne dejavnosti ne doseže minimalne plače (tožena stranka te ugotovitve ni prerekala), takšne osebe ni mogoče šteti za samozaposleno osebo, ki bi morala biti zavarovana na tej podlagi.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - odvetniška dejavnost - odvetnik – polovica starostne pokojnine
Določba 178. člena ZPIZ-1 ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, ki jih je tožnik namenil za nakup obveznic, ni bilo novo, le tožnik zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedel in se zato zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine, ampak obnovo postopka pod pogojem, da okoliščin, zaradi katerih se predlaga obnova postopka, stranka brez svoje krivde ni mogla navesti v končanem prejšnjem postopku.
Pogoj, da se posamezen prejemek, tudi če je to plača, všteje v pokojninsko osnovo, so plačani prispevki. Če prispevki niso plačani, se prejemek ob odmeri pokojnine v osnovo za odmero ne more všteti.
Neutemeljena je trditev tožnice, da ji določba prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1 daje pravico do letnega dodatka. Določbe 136.b člena gledano v celoti ne dajejo te pravice vsem in avtomatično. Nekaterim na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena ta pravica ne gre.
Tožnica je revizijo vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov, zato je revizija nedovoljena.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 22, 35.
pravica do pokojnine - zavarovalna doba v drugi državi - zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja - mednarodni sporazum o socialni varnosti - veljavnost predpisov bivše SFRJ - poseg v pridobljeno pravico
Določbo 35. člena Sporazuma je v povezavi s tretjim odstavkom 22. člena Sporazuma treba tolmačiti tako, da se tudi priznana zavarovalna doba s povečanjem pri drugi pogodbenici, v tem primeru Republiki Hrvaški, lahko upošteva ne le v dejanskem trajanju, temveč v trajanju kot je bila priznana po pravnih predpisih bivše skupne države. Tožnik v reviziji ne nasprotuje ugotovitvi, da je Republika Hrvaška z 8. 10. 1991 prenehala uporabljati predpise nekdanje SFRJ, kar pomeni, da mu zavarovalna doba s povečanjem od tega datuma ni bila več priznana po predpisih nekdanje SFRJ, temveč predpisih Republike Hrvaške. To pa pomeni, da od tega datuma ni več mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 35. člena Sporazuma, temveč le tretji odstavek 22. člena Sporazuma. Od takrat dalje mu slovenski nosilec zavarovanja pri odločanju o priznanju pravice do sorazmerne pokojnine ne more več upoštevati dobe, ki jo je s povečanjem dosegel v drugi državi, temveč le zavarovalno dobo v dejanskem trajanju.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnica zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedela in se zato zoper odločbo ni pritožila. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi – obnova postopka
Dejstvo, da tožena stranka pri odmeri pokojnine ni upoštevala zneskov, namenjenih za nakup obveznic (čeprav je bila ustavna odločba U-I 392/98 izdana že 10. 7. 2002), ni bilo novo, le tožnik zanj očitno ob odmeri pokojnine ni vedel in se zato zoper odločbo ni pritožil. V takem primeru ni mogoče zahtevati nove odmere pokojnine.
Določbe 5. člena ZPIZ-1, ki opredeljujejo pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon, hkrati pomenijo, da mora biti zavarovancu po izpolnitvi pogojev in prenehanju zavarovanja pokojnina odmerjena v zakonskih okvirjih čimbolj realno v odvisnosti od njegove plače in obračunanih oziroma vplačanih prispevkov.
Sodišče je utemeljeno dopustilo dokazovanje višine tožnikovih plač v spornem obdobju s primerjavo plač tožnikovega sodelavca, ki je pri istem delodajalcu in v okviru iste vojne pošte delal na enakem delovnem mestu, kot tožnik. Tako ugotovljena višina tožnikovih plač, upoštevaje valorizacijske količnike, ki jih tožena stranka tudi sicer uporablja, gotovo pomeni mnogo realnejše podatke za ugotovitev tožnikove najugodnejše pokojninske osnove in višine starostne pokojnine od evidentno pomanjkljivih podatkov toženkine matične evidence, ob katerih je lahko tožena stranka tožniku odmerila pokojnino zgolj od najnižje pokojninske osnove.
lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – varuh pacientovih pravic
Na podlagi 7. člena ZPIZ-1 je ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon ali mednarodni sporazum, vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezna. Zavarovalno razmerje pri tem nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Če pri tem ne gre za vključitev v zavarovanje na podlagi prijave samega zavarovanca ali njegovega delodajalca, lahko na podlagi določb 50. in 52. člena ZMEPIZ uvede postopek in ugotovi vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti tudi sama tožena stranka.
Tudi uživalcu predčasne pokojnine, priznane po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992, se ob prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstva so torej obstajala že v času odločanja o starostni pokojnini, revident jih je neuspešno uveljavljal z izrednim pravnim sredstvom obnove. Z novo zahtevo za odmero pokojnine zaradi nepravilne odmere prvotne pokojnine (po dejstvih, ki so tedaj že obstajala) pa ne more uspeti v obravnavani zadevi, ker ZPIZ-1 te možnosti ne omogoča.