Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZUP člen 129. URS člen 14, 155, 158.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 43, 44. ZMRDZD člen 27, 29.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Delo preko polnega delovnega časa se je lahko štelo za poseben delovni pogoj, plača za to delo pa se je lahko upoštevala tudi za odmero pokojnine le, če je šlo po svoji naravi za izjemno, kratkotrajno in nepredvidljivo delo.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8, 19. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249.
pokojnina - pravica do pokojnine - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba - ponovna zahteva za odmero pokojnine - zavrženje zahteve
Odločitev o odmeri pokojnine je predmet izreka odločbe o priznanju in odmeri višine pokojnine, stvar obrazložitve pa je med drugim, na kateri zakonski podlagi je bila pokojnina odmerjena.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, lahko zavarovanec zmotno ugotovljena dejstva uveljavlja v pritožbenem postopku, ali pa nova dejstva in nove dokaze (nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe), ki so obstajala v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti z izrednim pravnim sredstvom obnove postopka.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka – odstotno povečanje pokojnine
Tožnik se neutemeljeno sklicuje na določbe 181. člena ZPIZ-1, ki posebej urejajo le primer naknadnega priznanja določenega obdobja pokojninske dobe, dopolnjene pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, ki pri odmeri pokojnine ni bilo upoštevano. Zgolj za ta primer zakon določa možnost odstotnega povečanja pokojnine. Za primer naknadnega ugotavljanja dohodkov, od katerih bi bila lahko odvisna višina pokojninske osnove, pa sedaj veljavni ZPIZ-1 nove odmere pokojnine posebej ne omogoča.
ZPIZ-1 člen 13, 15, 18, 37, 396a. ZMEPIZ člen 45. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1, 380, 380/2.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
ZPIZ-1 in ZMEPIZ ne zahtevata, da bi morala oseba uveljavljati pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno po 18. členu ZPIZ-1 v nekem posebnem, ločenem postopku, torej ločenem od postopka ugotavljanja lastnosti zavarovanca – ki ga zavod izvede, če prijava v zavarovanje ni bila vložena s strani samega zavarovanca.
Tožnica se utemeljeno sklicuje na to, da iz prvega odstavka 18. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi bil moral biti zavarovanec pred izvzemom v zadnjih treh letih tudi zavarovan na podlagi prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (kot samostojni podjetnik ali podobno). Določba namreč ne povezuje zavarovanja na isti podlagi in možnost izvzema šele po treh letih zavarovanja na tej podlagi, temveč govori le o dobičku, ki ga je nekdo, ne glede na to, na kateri podlagi je bil pred tem zavarovan, dosegel zadnja tri leta iz samostojne dejavnosti po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
Pogoji, pod katerimi zavarovanje ni obvezno iz 18. člena ZPIZ-1 iz obeh odstavkov te odločbe so različni, neizpolnjevanje pogojev po prvem odstavku ne pomeni izključitev pogojev po drugem odstavku in obratno.
Kadar upravičenec, ki mu je že bila priznana pravica do pokojnine (ne glede na to, če ob priznanju pravice dejansko ni prišlo do prekinitve zavarovanja) ponovno uveljavi izplačevanje pokojnine (ob pogoju, da zavarovanje preneha), se mu dodatno zavarovanje upošteva v skladu s prvim in drugim odstavkom 180. člena ZPIZ-1. To pomeni, da se mu lahko pokojnina ponovno odmeri ali pa se mu že odmerjena pokojnina odstotno poveča.
Tožnica je revizijo v socialnem sporu vložila po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Reviziji je pooblaščenec priložil le potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne pa tudi dokazila, da je predstavnik sindikata, pri katerem je zaposlen za zastopanje svojih članov. Ker je revizija vložena po pooblaščencu, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev po prvem odstavku 65. členu ZDSS-1, jo je sodišče v skladu z 377. členom ZPP kot nedovoljeno zavrglo.
Dejstvo, da podatkov o plači zavarovanca za določeno obdobje ni v matični evidenci, ne pomeni, da teh podatkov ni mogoče ugotoviti na drug način. Lahko jih priskrbi zavarovanec sam, lahko se upoštevajo znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja.
Nestrinjanje revidentke z izvedenskim mnenjem in dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je pravilno zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, pri tem pa obrazložilo razloge za zavrnitev. Zato ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niti revidentki ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine – pravnomočna odločba – pravnomočnost - zavrženje predloga za ponovno odmero
Tožnica ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine iz leta 2001 drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in v zakonsko določenem roku.
starostna pokojnina – tuj državljan – pravica do izbire pokojnine – izbira med dvema pokojninama - priznanje pravice v tuji državi
Resda je bila z odločbo Ustavnega sodišča Up-360/05 z dne 2. 10. 2008 ugotovljena kršitev ustavne pravice do pokojnine slovenskemu državljanu, vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da državljanstvo nima odločilnega razlikovalnega pomena, saj je bistvo ustavne odločbe v opredelitvi narave pravice do pokojnine. Dejstvo, da tožnik ni državljan Republike Slovenije, ne pomeni, da se učinki navedene odločbe ne morajo raztezati nanj.
Vrhovno sodišče je že v več odločbah zavzelo stališče, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/1, 33, 156, 156/2, 157, 157/1, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – odvetniška dejavnost – odvetnik
V spornem obdobju je bil torej tožnik vpisan v imenik odvetnikov, zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila s tem podana podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s peto alinejo prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1.
Ni mogoče biti sočasno zavarovanec v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju in upravičenec do pravic iz tega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 94. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem varstvu člen 26.
nadomestilo za invalidnost – odmera - pravica do nadomestila za invalidnosti – tuj državljan – zavarovalna doba pri tujem nosilcu zavarovanja – mednarodni sporazum o socialni varnosti
Pri odmeri se glede na ureditev obveznega invalidskega zavarovanja v ZPIZ-1 upošteva le zavarovalna doba, ki jo zavarovanec prebije pri domačem nosilcu zavarovanja, saj Sporazum glede tega nima drugih določb, ki bi pri odmeri pravice omogočale upoštevanje zavarovalne dobe pri tujem nosilcu zavarovanja.
Predmet tega revizijskega postopka je le še pravnomočna sodba glede preplačila, to je denarnega zahtevka iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine v višini 1.423,70 EUR. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila.
ZPIZ-1 člen 13, 14, 222, 222/1, 222/1-1, 223, 223/1, 223/1-2.
lastnost zavarovanca – državljani, zaposleni pri tujcih
Tožnica ni bila napotena delavka v smislu tretjega odstavka 13. člena ZPIZ-1. Za 24 ur tedensko je bila zaposlena pri tujem delodajalcu v tujini, kar pomeni, da po naravi stvari podlaga njenega zavarovanja ne more biti prva alineja 14. člena ZPIZ-1. Pritrditi je sicer revidentki, da tretja alineja prvega odstavka 14. člena ZPIZ-1 ni podlaga za njeno vključitev v zavarovanje, vendar ob ugotovljenem dejanskem stanju revizijsko sodišče ugotavlja, da ima tožnica lastnost zavarovanke po drugi alineji prvega odstavka 14. člena ZPIZ-1. Upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 222. člena ZPIZ-1 in drugo alinejo 223. člena ZPIZ-1 sklicevanje na napačno alinejo sicer pravilnega člena ZPIZ-1 tudi na nadaljnje posledice nima pomena, saj je tožnica glede na citirane določbe ZPIZ-1 v vsakem primeru za čas zaposlitve v tujini zavezanka tako za plačilo prispevkov zavarovanca kot za plačilo prispevkov delodajalca.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – podatki matične evidence
Pri odmeri pokojnine se upoštevajo podatki o zavarovančevih plačah iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Kadar pa teh podatkov ni v matični evidenci in jih ni mogoče dobiti pri delodajalcu oz. njegovih pravnih naslednikih, ima zavarovanec pravico, da višino svoje plače, ki je osnova za odmero pokojnine, dokazuje tudi drugače - z drugimi verodostojnimi dokazi. Zato je tožnik lahko dokazoval višino prejetih plač v spornem obdobju s primerjalnim izračunom na podlagi podatkov o plačah sodelavcev v istem obdobju.