starostna pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
ZPIZ-1 člen 109, 115, 116, 266. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane.
družinska pokojnina - pravica do družinske pokojnine
Revizija se neutemeljeno sklicuje na to, da Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane zahteva prijavljeno stalno (skupno) bivališče, saj iz njega to ne izhaja.
Sklep v prvi točki ne določa izrecno, da mora imeti upravičenec z upokojencem stalno skupno bivališče v preteklosti in še vedno (ob nastopu zavarovalnega primera), temveč da „je imel oziroma še ima z njim skupno stalno bivališče.“ Takšno tolmačenje potrjuje šesta točka, ki izhaja iz predpostavke, da družinski član ni živel s pokojnim staršem koledarsko leto pred nastankom zavarovalnega primera.
varstveni dodatek - pravica do varstvenega dodatka
Določba prvega odstavka 14. člena ZVarDod je jasna. Upravičencu (uživalcu pokojnine) gre pravica do varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine, če vloži zahtevo za njegovo priznanje v šestih mesecih od dneva vročitve odločbe o pravici do pokojnine. Tožniku je bila invalidska pokojnina priznana s pravnomočno sodno odločbo, ki je postala pravnomočna 1. 10. 2009, prejema pa jo na podlagi odločbe tožene stranke z dne 3. 12. 2009. Zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka je tožnik vložil 16. 12. 2009, to je v dobrih dveh mesecih po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero mu je bila pravica do invalidske pokojnine priznana, in v manj kot mesecu dni po izdaji ustrezne odločbe tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 276, 276/2, 276/4. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/2.
začetek teka zastaralnega roka - zastaranje - odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zamudnih obresti
Tudi za odškodnino iz drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1 velja splošna določba OZ o začetku teka zastaranja. To je, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 336. člena OZ). Iz četrtega odstavka 276. člena ZPIZ-1 pa jasno izhaja, da ima upravičenec (tožnik) pravico terjati plačilo sporne odškodninske terjatve po izteku 60 dni, od kar je tožena stranka plačala denarne dajatve. Gre za specifično ureditev zapadlosti tovrstnega odškodninskega zahtevka. Od tega dne tako teče tudi zastaralni rok, in sicer tako subjektivni kot tudi objektivni iz drugega odstavka 352. člena OZ.
Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov pokojnine. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdal odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).
lastnost zavarovanca – obvezno zavarovanje v drugi državi
Tožnik je od 16. 9. 2005 dalje vključen tudi v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Srbiji, zato je bistveno vprašanje, ali to dejstvo lahko vpliva na (istočasno) vključitev v obvezno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. V primeru, da bi šlo za istočasno izpolnjevanje pogojev za vključitev v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji, se na podlagi 25. člena ZPIZ-1 upošteva „vrstni red“ po katerem so podlage za zavarovanje navedene v zakonu. V primeru pa, ko je oseba obvezno pokojninsko (in invalidsko) zavarovana v tujini, lahko na podlagi 19. člena ZPIZ-1 predlaga izvzem iz obveznega zavarovanja – v Sloveniji – vendar le, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom. Tak sporazum z Republiko Srbijo pa v času odločanja pri toženi stranki še ni veljal.
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – zavrženje zahteve za novo odmero
O revidentovi pravici do starostne pokojnine je bilo dokončno in pravnomočno odločeno. Ker je tožnik z zahtevo za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ želel doseči le spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici, je tožena stranka upoštevajoč 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP njegovo zahtevo z dne 14. 11. 2008 utemeljeno zavrgla.
Z neupravičeno zavrnitvijo (po oceni revizijskega sodišča tudi dovolj substanciranega) dokaznega predloga za postavitev izvedenca medicine dela, prometa in športa sta sodišči nižjih stopenj kršili revidentovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPIZ-1 člen 116, 117, 117/1, 118, 185, 275. ZUP člen 242, 243, 243/3, 270, 270/1.
spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - nadomestna odločba - pravnomočna odločba - družinska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - pravnomočnost upravne odločbe - šolanje - meje pravnomočnosti upravne odločbe - časovna veljavnost odločbe
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanju, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja.
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina – delna pokojnina – prijava v obvezno zavarovanje
Ker je bila revidentka ob dokončnosti odločbe z dne 25. 1. 2010 zavarovana v obveznem pokojninskem zavarovanju za polni delovni čas, ji delna pokojnina za polovični delovni čas ne more biti priznana (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1), saj oseba ne more biti istočasno polno zavarovana iz naslova starosti in obenem biti imetnik pravice do delne starostne pokojnine (torej iz že nastalega zavarovalnega primera).
vojaška pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Ob ugotovitvi sodišča, da je bilo v tem primeru o tožnikovi praktično identični zahtevi za priznanje starostne vojaške pokojnine pri toženi stranki že pravnomočno odločeno ob upoštevanju določb ZPIZVZ in MSVN, na katere se sklicuje tožnik, tako da je tožnik v mesecu januarju 2008 vložil novo zahtevo ob nespremenjenem dejanskem stanju in nespremenjenih pravnih podlagah, je tožena stranka njegovo ponovno zahtevo utemeljeno zavrgla.
bivši vojaški zavarovanec - vojaška pokojnina – starostna pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ne glede na to, da tožnik ni izpolnil pogojev za upokojitev do 18. 10. 1991, pa v Republiki Sloveniji ni ostal brez pravic na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v času zaposlitve v bivši JLA oziroma zavarovanje po bivših predpisih o vojaških zavarovancih.
Ravno zaradi upoštevanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, v času tožnikovega zavarovanja po bivših vojaških predpisih (v času zaposlitve v bivši JLA) se je lahko tožnik s 1. 6. 1996 upokojil že ob starosti 52 let. Tožniku je bila torej s 1. 6. 1996 priznana pravica do starostne pokojnine tudi na podlagi določb ZPIZVZ.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.
priznanje zavarovalne dobe – obstoj elementov delovnega razmerja
V obravnavani zadevi ni bil podan najpomembnejši opredelilni element delovnega razmerja, to je razmerje podrejenosti delavca delodajalcu. Ta se kaže v tem, da delavec dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca, v obravnavanem primeru pa je šlo za pomoč med zakoncema.
ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260, 260-1.
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočna odmera pokojnine – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi
Zahteva za ponovni izračun starostne pokojnine je bila pravilno zavržena, saj je tožnik z njo uveljavljal spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici brez ustrezne uporabe izrednega pravnega sredstva.
delna invalidska pokojnina – odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Glede presoje, ali se tožnikovo delo, opravljeno preko polnega delovnega časa, po takratnih predpisih o delovnih razmerjih lahko šteje za posebni delovni pogoj, katerega plačilo se glede na navedeno določbo ZPIZ-1 všteva v zavarovančevo pokojninsko osnovo in upošteva pri odmeri (delne invalidske) pokojnine, je po stališču Vrhovnega sodišča bistvena ugotovitev ali je bilo takšno delo po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno.
pokojnina - pravica do starostne pokojnine - bivši vojaški zavarovanec – uveljavljanje vojaške pokojnine za nazaj
Kolikor tožnik uveljavlja kršitev ustavne pravice do enakega obravnavanja, sodišče ugotavlja, da že sama Ustava RS v 50. členu veže pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, na državljanstvo. Tako očitek kršitve pravice do enakega obravnavanja pri uveljavljanju pravice do pokojnine glede na državljanstvo ni utemeljen.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Stranka lahko nova dejstva in dokaze – nova z vidika izpodbijane odločbe, vendar obstoječa v času prvotnega odločanja – navaja in predlaga v okviru izrednega pravnega sredstva obnove postopka (1. točka 260. člena ZUP). Ravno institut obnove postopka zaradi novih dejstev in dokazov najbolj očitno kaže, da po izteku rokov za obnovo zaradi dejstev, za katera zve stranka kasneje, ni mogoče zahtevati nove odločitve o pravici.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
naknadna odmera pokojnine – pravnomočna odločba o odmeri – novo dejstvo – obnovitveni razlog – obseg pravnomočnosti upravne odločbe – starostna pokojnina
V primeru priznanja pravice oziroma naložitve obveznosti pravnomočnost obsega vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
status zavarovanca - lastnost zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - nepoklicno opravljanje funkcije
Zaradi prenehanja poklicnega opravljanja funkcije je tožniku s 30. 7. 2008 prenehal status zavarovanca v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju na tej podlagi. Ker pa je tožnik s 1. 8. 2008 nadaljeval svojo funkcijo župana, res da nepoklicno, in je za to svoje delo prejemal mesečno plačilo, ki je presegalo znesek minimalne plače, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila s tem podana podlaga za ponovno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s petim odstavkom 13. člena ZPIZ-1, ki določa, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja (poleg razmerij iz prvega do četrtega odstavka, na podlagi katerih prejemajo plačo) opravljajo delo, za katerega prejemajo plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače, kolikor niso obvezno zavarovani na drugi podlagi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 237, 237/1, 237/1-2, 260. ZPIZ-1 člen 12, 249.
naknadna odmera pokojnine – pravnomočna odločba o odmeri – novo dejstvo – obnovitveni razlog – obseg pravnomočnosti upravne odločbe – predčasna pokojnina
V primeru priznanja pravice oziroma naložitve obveznosti, pravnomočnost obsega vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.