ZPIZ-1 člen 123, 123/4, 423, 423/1. ZPIZVZ člen 5, 5/3.
bivši vojaški zavarovanec – vdovska pokojnina – sorazmerni del vdovske pokojnine
Šele z novelo ZPIZVZ-B, ki je pričela veljati 11. 4. 2009, je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ tudi do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1. Vendar, kot je pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, je tožnikov položaj drugačen, saj je upoštevajoč določbo 423. člena ZPIZ-1 imel po pokojni ženi, ki je bila uživalka starostne pokojnine po splošnih predpisih, priznano vdovsko pokojnino že od 4. 8. 1997 in je na podlagi četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 lahko, neodvisno od uveljavitve novele ZPIZVZ-B, uveljavil novo pravico – delno vdovsko pokojnino.
ZPIZ-1 člen 39, 44, 409. ZDO-82 člen 34. ZDO člen 33. ZDR-77 člen 74.
odmera pokojnine – pokojninska osnova – dopolnilno delo pri drugem delodajalcu – obračun prispevkov
ZDO/82 ne predstavlja pravne podlage za neobračun prispevkov od dopolnilnega dela. Med ZDO/82 in ZDO/88 glede plačevanja prispevkov ni posebne razlike, saj je v 33. členu ZDO/88 še vedno predvidena posebna stopnja republiškega davka od osebnega dohodka delavcev (tako, da je skupna stopnja davkov in prispevkov višja od skupne stopnje davkov in prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za polni delovni čas), z edino razliko, da je ta posebna stopnja predvidena za osebni dohodek za delo preko polnega delovnega časa - brez ločevanja na delo, ki traja preko polnega delovnega časa pri istem oziroma drugem delodajalcu (kot to izhaja iz 34. člena ZDO/82).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STATUSNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS0015275
ZPIZ-1 člen 292, 292/1, 292/3, 382, 382/1, 383, 383/1, 383/4, 386, 386/1. Pravila o poklicnem pokojninskem zavarovanju Sklada obrtnikov in podjetnikov (1993) člen 47. Pravila o poklicnem pokojninskem zavarovanju Sklada obrtnikov in podjetnikov (2008) člen 2, 2/2. ZOR člen 897. ZPP člen 380, 380/1.
zavarovalna pogodba - sklad obrtnikov - korporacija - prispevki za dodatno pokojninsko zavarovanje - izstop iz sklada obrtnikov - višina izplačila - pravna narava razmerja
Ker ne gre za klasično zavarovalno razmerje, ni mogoče uporabiti klasičnih pravil pogodbenega obligacijskega prava, ki temeljijo na načelu pacta sunt servanda, ampak je treba izhajati iz korporacijskega sistema odločanja z večino v najvišjem organu, ki ga določajo pravila. Pravila sklada za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije iz 1993 so določala, da o spremembi pravil odloča Občni zbor na predlog Upravnega odbora, zato je treba za presojo spornega pravnega razmerja uporabiti Pravila iz 2008, ki so veljala na dan nastanka pogojev za uveljavitev pravice tožeče stranke.
Leto zavarovanja po drugem odstavku 39. člena ZPIZ-1 mora vsebovati zavarovanje za polnih šest mesecev, da se ga lahko šteje za polno leto zavarovanja pri določanju pokojninske osnove.
pokojnina – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa
Zakonodajalec je zaradi spoštovanja načela varstva zaupanja v pravo kot enega izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave RS dolžan urediti prehodno obdobje, kadar nova ureditev posega v trajajoča razmerja oziroma upravičena pravna pričakovanja. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča druge stopnje, da 407. člen ZPIZ-1 ni neustaven zato, ker se sklicuje na delovnopravne predpise in ne na predpise pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Neutemeljeno je tudi zatrjevanje, da je podano neskladje zakonske določbe z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) zaradi tega, ker zakon določa pogoj, kdaj se plačilo za nadurno delo upošteva pri odmeri pokojninske osnove, in ker ne določa, da je pogoj tudi plačilo prispevkov. Prav tako ZPIZ-1 s sporno zakonsko določbo ni posegel v že pridobljene pravice, zaradi česar ni kršena prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS).
naknadna odmera starostne pokojnine – pravnomočno odmerjena pokojnina – pokojninska osnova – pravnomočnost – zavrženje zahteve za novo odmero – novo dejstvo – obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi – obnova postopka
V primeru priznanja pravice oziroma naložitve obveznosti pravnomočnost obsega vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oziroma obveznosti materialnega prava, in ne le dejstva, ki so bila v tej odločbi ugotovljena.
Glede na to, da je tožena stranka tožničino vlogo sicer primarno obravnavala kot zahtevo za novo odmero pokojnine, podredno pa tudi kot predlog za obnovo postopka (tožena stranka sicer podobne vloge, kot je tožničina, v praksi obravnava tudi kot predlog za obnovo postopka – primer VIII Ips 93/2009), nižji sodišči pa se do stališča glede pogojev za obnovo postopka nista opredelili, je vrhovno sodišče reviziji sicer ugodilo, izpodbijano sodbo pa razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.
ZPIZ-1 člen 12, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 260, 260/1, 260/1-1.
osnova za odmero pokojnine - vrednostni papirji - nova odmera - obnova postopka
Ob tem, da je bilo o tožničini predčasni pokojnini že pravnomočno odločeno na podlagi dejstev, ki so že obstajala do dokončne odločbe tožene stranke (ki pa jih ta ni v celoti upoštevala, tožnici pa takrat niso bila znana) in je tožnica s to odločbo pridobila pravico do pokojnine, iz določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni mogoče potegniti zaključka, da je podana podlaga za ponovno odmero pokojnine.
O tem, ali gre za nova dejstva oziroma dokaze v skladu s 1. točko 260. člena ZUP je treba presojati s stališča tožnice in ne tožene stranke. Ni torej odločilno, ali je za ta dejstva in dokaze v prvotnem postopku odmere pokojnine morda že vedela tožena stranka (v zvezi z zapleti glede pravilnih podatkov matične evidence), temveč tožnica, ki pa je izhajala prav iz zanjo novih oziroma novo pridobljenih podatkov o plači iz naslova vrednostnih papirjev, ki so dejansko obstajali že pred prvo odločbo o odmeri predčasne pokojnine.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zamudnih obresti
Tožena stranka v reviziji kot odločilno neutemeljeno izpostavlja dejstvo, da tožnici dajatev (družinska pokojnina) ni bila izplačana za nazaj na podlagi odločbe druge stopnje o priznanju pravice ali po odločbi sodišča, pač pa na podlagi prvostopenjske odločbe. Navedeno dejstvo je namreč zgolj posledica postopka revizije pri toženi stranki (v katerem je prišlo do razveljavitve prvostopenjske odločbe, s katero je bila tožnici sicer že priznana pravica do družinske pokojnine), kot tako pa na odškodninsko odgovornost tožene stranke, kot izhaja iz citirane določbe drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1, ne more vplivati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SOCIALNO ZAVAROVANJE – POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VS3005245
ZIPO člen 4. ZDSS-1 člen 7. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - izjemna pokojnina
Izjemna pokojnina, priznana na podlagi določb ZIPO, ni pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se za zagotavljanje pravic po tem zakonu sredstva posebej zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Tudi dejstvo, da ZIPO v 4. členu izplačevanja pokojnin po tem zakonu nalaga tožeči stranki, ne vpliva na tako ugotovitev.
sorazmerni del invalidske pokojnine - dodatek k pokojnini
Izhajajoč iz namena ZZSV, kot izhaja iz njegove vsebine in razlag Ustavnega sodišča, je dodatek namenjen zagotavljanju socialne varnosti tistim upravičencem, ki jim je oziroma bi jim bila pokojnina, uveljavljena v kateri od republik nekdanje SFRJ, edini vir preživljanja.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 17, 17/1, 18, 18/1. ZMEPIZ člen 50, 50/1.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca – zasebni športni delavec
Tožnik, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, z dejavnostjo, ki jo je opravljal, ni dosegel oziroma ustvaril predpisanega minimalnega dohodka (dejavnost je opravljal le v zimskih mesecih, tri do štiri mesece na leto), zato se šteje, da ni opravljal samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic. To pa je pogoj, pod katerim zavarovanje ni obvezno.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 12, 249.
starostna pokojnina – ponovna odmera pokojnine - zavrženje predloga za ponovno odmero - pravnomočna odločba
Tožena stranka je upoštevaje četrto točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla tožnikovo zahtevo za ponovni izračun starostne pokojnine, glede na to, da je bilo o pravici do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, zaradi česar ni pravne podlage za ponovno odločanje o starostni pokojnini.
Ker je bilo o tožnikovi predčasni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve ni bilo mogoče začeti. Zato je tožena stranka njegovo vlogo utemeljeno zavrgla.
državna pokojnina – ponovna zahteva za priznanje pokojnine – zavrženje zahteve
Dejansko stanje se glede izpolnjevanja pogoja, na podlagi katerega je bila izdana pravnomočna odločba tožene stranke z dne 19. 1. 2007, ni spremenilo in se tudi ni moglo več spreminjati: starost tožnice in trenutek njene prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji sta ves čas znani in nespremenjeni dejstvi.
pravica do starostne pokojnine - starostna pokojnina - obvezno zavarovanje – delovno razmerje – prenehanje zavarovanja – pogoji za pridobitev pravice – pogoji za pridobitev pokojnine
Obvezno zavarovanje preneha šele po tem, ko preneha delovno razmerje, saj dvojni status ni možen: oseba ne more biti sočasno zavarovanec v obveznem zavarovanju in delavec v delovnem razmerju.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu – pokojnina – zavrženje predloga
Predmet spora v tej zadevi se dejansko nanaša na odmero in plačilo družinske pokojnine. Gre torej za spor o pravici iz socialnega oziroma pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katerem je na podlagi določb 4. točke 31. člena ZDSS-1 revizija zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje že po zakonu dovoljena, neglede na določbe 367. člena ZPP.
ZPIZ člen 44. ZLPP člen 25a, 25a/4. ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367, 367/2, 377.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – odmera pokojnine – notranji odkup – potrdilo o neizplačani plači – plačilo prispevkov – prenos delnic na Kapitalski sklad – dovoljenost revizije – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Iz določbe četrtega odstavka 25.a člena ZLPP izhaja obveznost podjetja, da kolikor še ni obračunalo in plačilo prispevkov in davkov iz naslova neizplačanih plač, jih po obračunu vendarle mora „plačati“, pri čemer pa zadošča, da za vrednost le-teh prenese na Kapitalski sklad delnice. Z izpolnitvijo te obveznosti je podjetje, v konkretnem primeru gre za tožnikovega bivšega delodajalca, delavcem na zakonit način „plačalo“ prispevke, zato ni razloga, da se tožniku v tem sporu obravnavani neizplačan del osebnih dohodkov, namenjen za lastninsko preoblikovanje podjetja, ne bi všteval v pokojninsko osnovo.