bivši vojaški zavarovanec - predčasna pokojnina – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Na zavrnitev tožnikove zahteve za priznanje pravice do pokojnine za nazaj ni vplivalo njegovo tedanje stalno prebivališče in državljanstvo, temveč to, da na dan 18. 10. 1991 ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ, konkretno mu na ta dan ni manjkalo največ pet let starosti ali pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih, saj je pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih že izpolnjeval in mu je bila pravica tudi že priznana.
ZVarDod člen 14, 14/1, 27. ZPIZ-1 člen 168, 168/1. ZPP člen 380, 380/2.
varstveni dodatek – premoženjski cenzus
Ker je tožnik vložil zahtevo za priznanje pravice do varstvenega dodatka v skladu s 14. členom ZVarDod, bi morala tožena stranka preveriti izpolnjenost pogojev za pridobitev varstvenega dodatka od dneva pridobitve pravice do pokojnine in ne samo od dneva uveljavitve novega ZVarDod.
pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - Sporazum o vprašanjih
nasledstva
Podobno kot sodišče druge stopnje je tudi Vrhovno sodišče že v večih zadevah ugotovilo, da MSVN ni podlaga za uveljavljanje novih individualnih pravic iz pokojninskega zavarovanja.
dovoljenost revizije - zakonske zamudne obresti - premoženjski socialni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predlog za dopustitev revizije ni bil podan. Ker v tej zadevi vrednost spornega predmeta v smislu določb 39. člena ZPP ni navedena (niti izrecno in niti v smislu ustrezne opredelitve tožbenega zahtevka), pogoji za revizijo niso podani.
ZPIZ(1983) člen 63. ZPIZ člen 72. ZPIZ-1 člen 110, 254, 254/4, 255, 255/2, 392.
vdovska pokojnina – uveljavljanje pravice za nazaj – prepoved reformatio in peius
Ker je bilo ugotovljeno, da revidentka pravice do vdovske pokojnine po prej veljavnih predpisih ni pridobila, ne more pridobiti te pravice na podlagi 392. člena ZPIZ-1. Revidentkina zahteva pa tudi ne izpolnjuje pogojev za priznanje dela vdovske pokojnine po novem ZPIZ-1 (110. člen).
vdovska pokojnina – oskrbnina – zunajzakonska skupnost – pravna praznina
Ker sta prejemnika vdovske pokojnine, ki jima je pravica do le-te prenehala, ob izpolnjenih drugih pogojih v povsem enakem položaju neodvisno od tega, ali sta vdovsko pokojnino pridobila na podlagi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti s pokojnim zavarovancem, je treba tudi za prejemnika (predhodne) vdovske pokojnine, pridobljene na podlagi zunajzakonske skupnosti, glede pravice do oskrbnine uporabiti zakonske določbe, ki sicer nesporno veljajo za druge prejemnike (predhodne) vdovske pokojnine, ki so le-to pridobili na podlagi zakonske zveze s pokojnim zavarovancem.
delna pokojnina – odvetnik - odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – postopek uveljavljanja pravice do delne pokojnine
Odvetništvo opravljajo odvetniki kot svoboden poklic. Pravica opravljati odvetniški poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (drugi in tretji odstavek ZOdv). Imenik odvetnikov vodi Odvetniška zbornica, zato ima tudi pooblastilo, da izdaja odločbe v zvezi z obsegom opravljanja odvetniške dejavnosti. To pomeni, da tožnikova izjava ne more nadomestiti odločbe Odvetniške zbornice.
Tožena stranka je bila upravičena zavreči tožničino ponovno zahtevo tako v primeru, če je tožnica uveljavljala varstvo pravic zoper prvo odločitev, ker se v tem primeru (če postopek še ni končan), upravni postopek o isti upravni zadevi še vodi, kakor tudi v primeru, da ustreznega varstva ni uveljavljala in je tako že izdana zavrnilna (pravnomočna) odločba.
Tožena stranka je upravni spis predložila v izvirniku in bi tožnica lahko zahtevala, da ga pregleda, vendar tega ni storila. Zato sodišču ni mogoče očitati kršitve tožničine pravice do enakosti orožij v tem sporu.
ZPIZ-1 člen 93, 156, 158, 159. ZZVZZ člen 29. ZDR člen 9.
invalid III. kategorije – skrajšan delovni čas – bolniška odsotnost – nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti – delna invalidska pokojnina
Zmotno je stališče tožene stranke, da sodišče nanjo prelaga obveznost, ki bi jo moral nositi Zavod za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije, saj je bil le-ta v zavezi le za povrnitev nadomestila za bolniški stalež za tisto polovico delovnega časa, v katerem je bila tožnica v delovnem razmerju. V zadevi je bistveno dejstvo, da je tožničin delodajalec odločbo tožene stranke realiziral in s tožnico sklenil ustrezno pogodbo o zaposlitvi. Okoliščina, da je bila tožnica po navedenem datumu v bolniškem staležu ne more vplivati na pričetek izplačevanja delne invalidske pokojnine.
starostna pokojnina – pogoji za priznanje pravice do pokojnine – zavarovalna doba - minimalna zavarovalna doba
V zvezi z zahtevo za priznanje starostne pokojnine, vložene v letu 2007, je treba uporabiti določbe ZPIZ-1, ker tožnik ob uveljavitvi tega zakona (1. 1. 2000) ni imel lastnosti zavarovanca po tem zakonu. Ker je bila zahteva vložena v času, ko zakon ali mednarodni sporazum ni določal drugače, se je pri odločanju o zahtevi lahko upoštevala le zavarovalna doba, dopolnjena v zavarovanju pri zavodu (slovenskem) do uveljavitve tega zakona.
zavrženje revizije - zamudne obresti - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije – premoženjski socialni spor
Predmet spora v tej zadevi je plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih zneskov predčasne pokojnine, ki ne predstavlja spora o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč spor o denarnem zahtevku iz naslova zakonskih zamudnih obresti kot glavni terjatvi. Gre torej za premoženjski socialni spor, v katerem je revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek.
starostna pokojnina – pokojninska osnova - nova odmera pokojnine – naknadni uspeh v delovnem sporu – naknadno plačani prispevki - datum priznanja pravice
Revidentu je bila pravnomočno odmerjena starostna pokojnina z odločbo tožene stranke z dne 2. 10. 1996. Po uspehu v delovnem sporu glede razlike v plači s pravnomočnostjo s 17. 2. 2005 je bilo na njegovo zahtevo na novo odmerjena pokojnina (odločbi z dne 17. 8. 2007 in 6. 12. 2007). Ko je pravnomočno uspel še glede letalskega dodatka, mu je bila pokojnina še enkrat odmerjena (odločbi z dne 9. 7. 2008 in 3. 12. 2008). Po presoji revizijskega sodišča je bilo pravilno presojeno, da je tožena stranka zaradi spoštovanja ustavno varovanega načela pravnomočnosti (158. člen Ustave) in zaradi pomanjkanja zakonske ureditve nove odmere pokojnine zaradi naknadno obračunanih in plačanih prispevkov na podlagi sodne odločbe postopala v okviru možnosti in določbe ZPIZ-1 razlagala v revidentovo korist. Obnova postopka po določbah ZPIZ-1 in ZUP ni bila več mogoča zaradi poteka rokov. Poleg tega pri naknadno obračunanih in plačanih prispevkih ne gre za dejstvo, ki je obstajalo že v času odločanja v prvotnem postopku odmere (1. točka 260. člena ZUP), ampak je nastopilo pozneje z obračunom in plačilom prispevkov na podlagi pravnomočne sodbe. ZPIZ-1 v 180. in 181. členu ureja le ponovno odmero za primer reaktiviranega zavarovanca. Pri tem zavarovanec pridobi pravico do odmere (višje) nove pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj. Vendar je dejanski stan v obravnavani zadevi še najbližji obnovi postopka, čeprav ta niti ni bila izvedena niti ni bilo zanjo izpolnjenih zakonskih pogojev. Zato je razumna rešitev, da je tožniku priznana pravica do novo odmerjene pokojnine s prvim dnem meseca po vloženi zahtevi.
ZS člen 3, 3/2. ZPIZ-1 člen 58. ZPP člen 367, 377. ZDSS-1 člen 31, 31/1, 31/1-1.
delna pokojnina - samozaposlena oseba - samozaposleni zavarovanci – odvetniška dejavnost - odvetnik - pravna praznina - neustavnost zakonske ureditve – dovoljenost revizije - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vezanost na ustavo in zakon pomeni, da sodišče ob uporabi zakona upošteva tudi veljavne ustavne določbe in zakona ne sme uporabiti tako, da bi to povzročilo neustavnost rešitve konkretnega primera. V primeru zakonske praznine pa mora v civilnih zadevah, razumljeno v najširšem smislu (vključno z delovnimi in socialnimi spori), ravnati v smislu določb drugega odstavka 3. člena ZS, da ob smiselni uporabi predpisov pride do ustavno skladne rešitve. Takim pravnomočnim odločitvam v socialnih sporih so ob upoštevanju načel pravne države dolžni slediti tudi organi tožene stranke pri odločanju o istovrstnih oziroma pravno identičnih zadevah.
URS člen 160, 127, 156. ZPIZ-1 člen 15, 58, 178. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
delna pokojnina – samozaposlena oseba – odvetniška dejavnost - odvetnik – pravna praznina - neustavnost zakonske ureditve - dovoljenost revizije - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti - premoženjski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Z zakonom ni predpisan delovni čas odvetnika, kljub temu pa je pri presoji položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa. Ob takšni ugotovitvi je tožnik upravičen do delne pokojnine.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina - pravica do starostne pokojnine – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – ponovna vključitev v obvezno zavarovanje
Namen zakonodajalca v petem odstavku 2. člena ZPIZVZ ni bil ponovno (še enkratno) priznanje pravice do pokojnine po splošnih predpisih tistim osebam (slovenskim državljanom), ki so že postale uživalci pokojnine, sploh pa ne tistim, ki so bili pred pridobitvijo te pravice zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja.
revizija - dovoljenost revizije - spor v zvezi z matično evidenco - uskladitev podatkov v matični evidenci - zavrženje revizije
Odločitev sodišča o odpravi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o popravi napačno vpisanih podatkov na obrazcu M-4/M-8 ne predstavlja odločitve v premoženjsko socialnem sporu niti V sporu o pravici iz socialnega zavarovanja.