dodatek k pokojnini – nova zahteva - zavrženje zahteve
Revizijsko zatrjevanje, da tožniku dodatek k starostni pokojnini ni bil pravilno obračunan, v tej zadevi ni odločilnega pomena, saj z izpodbijanima odločbama tožene stranke ni bilo odločeno o tožnikovi pravici do dodatka po vsebini, temveč je bila njegova zahteva za ponovno odmero dodatka k starostni pokojnini zavržena oziroma njegova pritožba zoper takšno odločbo zavrnjena, ker po pravnomočni odločitvi tožene stranke o tožnikovi pravici do dodatka k starostni pokojnini, v skladu z določbo 129. člena ZUP, ki se uporablja tudi pri odločanju o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (12. in 249. člen ZPIZ-1), ni bilo podlage za vsebinsko presojo tožnikove zahteve, temveč je tožena stranka le to pravilno zavrgla. Razlogov za to, da bi tožena stranka nepravilno uporabila določbo 129. člena ZUP, tožnik v reviziji ne uveljavlja.
Tožena stranka po smrti zavarovanca postopka ni ustavila, kar bi na podlagi prvega in četrtega odstavka 50. člena ZUP sicer morala storiti, temveč je o njegovi zahtevi izdala odločbo, jo vročila tožnici, obravnavala tožničino pritožbo in o njej odločila. Na tak način je tožnica pridobila lastnost stranke v upravnem postopku in bila zato upravičena vložiti predmetno tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZDSS-1.
S smrtjo zavarovanca pravica do uveljavljanja priznanja pravice do pokojnine ugasne in je v imenu pokojnega zavarovanca ne more uveljavljati nihče. Če bi bila pokojnemu zavarovancu predčasna pokojnina pravnomočno priznana še pred njegovo smrtjo, pa bi bila tožnica upravičena do dedovanja zapadlih in neizplačanih denarnih zneskov pokojnine.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-4, 2/4, 15, 15/2. ZDRS člen 40.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – izplačilo pokojnine za nazaj
Izplačilo pokojnine za nazaj je omogočeno le tistim državljanom Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so izpolnili pogoje za priznanje pravice do pokojnine iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona. Tožniku pa je bila s pravnomočno sodbo priznana pravica do invalidske pokojnine na podlagi četrte alineje prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, kar pomeni, da ni upravičen za izplačilo pokojnine za nazaj za vtoževano obdobje.
Revizija je ne samo izredno temveč tudi samostojno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, ki jo je mogoče vložiti le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno predpisani. Gre za revizijske in ne pritožbene razloge.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Ker je bilo dokazano, da je bilo revidentovo nadurno delo redno organizirano preko polnega delovnega časa in pri tem ni šlo za kratkotrajno delo nepričakovane oziroma izjemne narave, ne gre za nadurno delo v smislu posebnega delovnega pogoja, zato se ne more upoštevati pri odmeri pokojninske osnove po 407. členu ZPIZ-1.
ZPIZVZ člen 6. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249. URS člen 158.
pokojnina - pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba – ponovna zahteva za odmero pokojnine – zavrženje zahteve
Po določbi 158. člena URS, s katerim se ureja institut pravnomočnosti, je pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom. Teh postopkov, med katerimi je tudi ustavna pritožba, tožnik ni sprožil. Takšnega postopka tudi ne predstavlja nova zahteva za ponovno odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, zaradi česar jo je tožena stranka na prvi stopnji pravilno zavrgla.
preplačilo pokojnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije – dovoljenost revizije – premoženjski socialni spor
Predmet izpodbijanja je odločba tožene stranke, s katero je ta ugotovila preplačilo starostne pokojnine. Po vsebini ne gre za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, temveč za odločitev o denarnem zahtevku, torej za premoženjski socialni spor. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša le 266,71 EUR, zato zahtevani revizijski minimum ni dosežen.
URS člen 8, 50, 153. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 23, 36, 37.
nova odmera pokojnine – mednarodni sporazum - sporazum o socialnem zavarovanju – poseg v pridobljene pravice – neenakopravnost zavarovancev
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ne določa učinkov za nazaj, temveč šele po njegovi uveljavitvi – pri tem pa ponovno odmero po uradni dolžnosti, vendar šele od prvega naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
Neutemeljeno je tožnikovo zavzemanje za neustavnost določb 23. in 37. člena Sporazuma, češ da obstaja neenakopraven položaj med tožnikom in drugimi zavarovanci iz področja bivše SFRJ oziroma neenakopravnost med njim in zavarovanci, ki so imeli v Republiki Sloveniji več kot 12 mesecev zavarovalne dobe.
pokojnina - delna pokojnina – odvetniška dejavnost – izvzem iz zavarovanja
Tožnica bi imela po določbi 179. člena ZPIZ-1 kot oseba, ki je bila izvzeta iz zavarovanja po prvem odstavku 18. člena ZPIZ-1, pravico do izplačevanja pokojnine. Ob ugotovitvi, da je kljub izvzemu iz zavarovanja opravljala odvetniško dejavnost s polovico polnega delovnega časa, je bila ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 torej upravičena do delne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 46. ZMRDZD člen 27. ZDR (1977) člen 78, 79, 80, 82.
pokojnina – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – voznik tovornjaka
Delo preko polnega delovnega časa, ki se je štelo kot posebni delovni pogoj, je moralo biti po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno. Ta pogoj pa po ugotovitvah nižjih sodišč ni bil izpolnjen, saj je bilo opravljanje dela preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1973 do 1985 vsakdanja, utečena praksa in okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, niso bile izjemne in nepričakovane.
bivši vojaški zavarovanec – starostna pokojnina – uživalec pokojnine – priznanje pokojnine za nazaj
Ker je imel tožnik po vojaških predpisih priznano pravico do predčasne starostne pokojnine od 1. 10. 1991 dalje, je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da ne izpolnjuje pogoja iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ oziroma iz drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ, saj je bil dne 18. 10. 1991 uživalec vojaške pokojnine.
Zmotna je revizijska navedba, da upravičenci, ki so izpolnili pogoje iz petega odstavka 2. člena ZPIZVZ, avtomatično izpolnjujejo tudi pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
UZITUL člen 13. ZTuj člen 81. ZDRS člen 40. ZPIZ-1 člen 5. ZPIZVZ člen 15, 24, 28. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 1.
akontacija vojaške pokojnine – odlok – izplačilo za nazaj – izbris iz registra stalnega prebivalstva
ZPIZVZ ne določa, da izbrisani, ki so naknadno uredili statusno vprašanje glede stalnega prebivališča, lahko uveljavljajo pravice po prej veljavnih predpisih tudi naknadno in se jim le-te priznajo za nazaj.
Sodni preizkus izpodbijanih odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je omejen z njuno vsebino, kar pomeni, da je predmet obravnavanega spora lahko izključno vprašanje, ali je odločitev tožene stranke o tožnikovem predlogu za obnovo postopka pravilna. Izven tega obsega sodne presoje ni mogoče širiti, zato tožnikove vloge v tem sporu ni mogoče presojati z vidika samostojne zahteve za ponovno odmero pokojnine.
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. ZDSS-1 člen 31.
ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba - plačilo neizplačanih zneskov za nazaj – odškodnina – zavrženje revizije – premoženjski socialni spor – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije
V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Ne gre torej za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je v reviziji predmet spora le še odškodnina, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.
Če je pokojninska osnova izračunana v nasprotju z zakonskimi določbami, brez upoštevanja vseh plač in osnov, od katerih so bili plačani prispevki, je odmera pokojnine napačna. Odločba, ki temelji na napačni odmeri, je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih, je namenjen sistem pravnih sredstev. Zoper nezakonito odločbo ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo. Ker je bilo o tožničini starostni pokojnini pravnomočno že odločeno, ponovnega postopka na podlagi vložene zahteve za novo odmero pokojnine ni bilo mogoče začeti.
ZPIZ-1 člen 12, 115, 158, 164, 249, 275. ZUP člen 225. ZSDP člen 59.
družinska pokojnina – prenehanje pravice – starševski dodatek - poseg v pravnomočno urejeno razmerje
ZUP, ki se uporablja tudi v primerih odločanja tožene stranke (če ZPIZ-1 ne določa drugače), določa možnost odprave, razveljavitve ali spremembe pravnomočne odločbe samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom, in ne v rednem postopku, ki se ga je poslužila tožena stranka pri izpodbijani odločitvi.
ZPIZ-1 člen 68, 68-2, 70, 70/2. Sporazum o socialnem zavarovanju med RS in R Hrvaško člen 1, 4, 6, 24.
sorazmerni del invalidske pokojnine – meddržavni sporazum – pokojninska doba – prijava na hrvaškem zavodu za zaposlovanje
Za čas prijave tožnice na zavodu za zaposlovanje se je v skladu s hrvaškimi predpisi le skrajšala zahtevana delovna doba. Za to, da bi se lahko ta čas štel za obdobje obveznega zavarovanja in s tem predstavljal zavarovalno dobo v smislu določil Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in R Hrvaško, v drugostopenjskem ugotovljenem dejanskem stanju ni podlage. O obveznem zavarovanju bi namreč lahko govorili le, če bi tožnica v času prijave na zavodu prejemala denarno nadomestilo oziroma bi bili za ta čas plačani prispevki, kar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja.
O priznanju pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožnika, kot tudi o njeni odmeri in izplačevanju je bilo odločeno z odločbo tožene stranke z dne 6. 8. 1986. Ta odločba je postala dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja vse dotlej, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način.
Tožena stranka z izpodbijanima odločbama ni odločila le o (ne)izplačevanju sorazmernega dela invalidske pokojnine. V izreku odločbe z dne 24. 11. 2006 (potrjene z dokončno odločbo z dne 4. 9. 2007) je izrecno navedeno oziroma odločeno, da se s to odločbo nadomesti pravnomočna odločba z dne 6. 8. 1986. S tem je z izpodbijano odločbo izven pravnih sredstev, določenih z zakonom, torej brez pravne podlage, posegla tudi v pravnomočno odločitev o pravici (priznanje I. kategorije invalidnosti in pravice do delne pokojnine, vključno z odločitvijo o njeni višini in datumom začetka izplačevanja).
Zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od naknadno za nazaj priznanih zneskov pokojnine predstavlja premoženjski zahtevek v socialnem sporu, v katerem je na podlagi 1. točke 31. člena ZDSS-1 revizija dovoljena po določbah ZPP.