ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 276. ZPP člen 70, 72.
odškodninska odgovornost zavoda - ponovna odmera pokojnine – pokojninska osnova - plačilo za delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dvom v nepristranskost drugostopenjskega sodnika
Ni bilo protipravno ravnanje tožene stranke, ki je pri odmeri pokojnine upoštevala ob odmeri veljavne predpise (ki so se kasneje res spremenili, kar pa na tožnikove pravice ne more vplivati). V spornem obdobju se je v pokojninsko osnovo vštela le plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, ki se v skladu s predpisi o delovnih razmerjih šteje kot posebni delovni pogoj. Delo, ki ga je tožnik opravil preko polnega delovnega časa, se po predpisih o delovnih razmerjih ni štelo kot posebni delovni pogoj.
Tožena stranka se ne more sklicevati na pravnomočnost že v letu 1999 ugotovljene pokojninske osnove, saj je bila le-ta posebej ugotavljana ob izdaji vseh odločb, ki sta jih tožnika pravočasno izpodbijala pred sodiščem, preden so postale pravnomočne. Ob takšnem odločanju tožene stranke sta lahko tožnika za čas veljavnosti spornih odločb izpodbijala le-te tudi z vidika ugotovljene pokojninske osnove. Za nazaj, izven časovne veljavnosti spornih odločb, pa tožbeni zahtevek ni posegal, oziroma tudi sodišče z izpodbijano sodbo ni poseglo.
Zaradi narave revizije, kot izrednega pravnega sredstva, morajo biti razlogi, zaradi katerih se sodba sodišča druge stopnje izpodbija, konkretizirani, in sicer tako, da je ob očitku bistvenih kršitev konkretno navedeno procesno določilo, ki naj bi bilo prekršeno (oziroma mora biti kršitev opisana tako natančno, da je mogoče vsaj smiselno razbrati, katera kršitev se zatrjuje), ter da je ob očitku zmotne uporabe materialnega prava navedeno, katero določbo materialnega prava je sodišče zmotno uporabilo oziroma je ni uporabilo, pa bi jo moralo.
ZPP člen 111, 112, 112/6, 367, 374, 377. ZDSS-1 člen 31.
dovoljenost revizije – predlog za dopustitev revizije – revizija, vložena pri nepristojnem sodišču – rok za revizijo - prepozna revizija – zavrženje revizije
Tožničina vloga, ki se lahko upošteva le kot revizija, je bila naslovljena in poslana na Vrhovno sodišče, ki pa ni pristojno sodišče za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je zato po prejemu tožničine vloge to odstopilo pristojnemu sodišču – Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo po izteku roka za vložitev revizije.
delna pokojnina – samozaposlena oseba - odvetnik – pravna praznina
Neustavnost prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1 je v tem, da ne ureja položaja samozaposlenih v zvezi s pravico do pridobitve delne pokojnine, zaradi česar utemeljeno govorimo o zakonski praznini, ki jo lahko zapolni sodišče z upoštevanjem določenih pravil.
Položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, je povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa. Ob takšni ugotovitvi je odločitev sodišča druge stopnje, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti in da je tožnik upravičen do delne pokojnine, materialnopravno utemeljena.
ZPP člen 213, 258, 339, 339/2, 339/2-8. ZZavar člen 80. ZPIZ-1 člen 243, 244, 432-434. ZPIZ člen 252a. ZOR člen 27, 137. Pravilnik o prostovoljni vključitvi v zavarovanje za dodaten obseg pravic člen 5. Pogoji prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic člen 2.
prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic – prenehanje sklada – veljavnost zavarovalnih pogodb – prenos pogodb na zavarovalnico – nemožnost izpolnitve – bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti
Do kršitve pravila o zaslišanju obeh strank (258. člen ZPP) in njunega neenakega obravnavanja ni moglo priti, saj sodišče ni zaslišalo nobene od strank.
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnikov, ker je ocenilo, da je dejansko stanje razčiščeno, odločitev v sporu pa odvisna le še od vprašanja pravilne uporabe materialnega prava, tožnikoma ni kršilo pravice do obravnavanja pred sodiščem.
Zaradi dogodka, za katerega ni bila odgovorna nobena od strank, tožena stranka ni mogla prevzeti nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti iz tožnikovih zavarovalnih pogodb (ni mogla vstopiti v takšen položaj, kot ga je imel v zvezi s sklenjenima pogodbama nasproti tožnikoma Sklad), pogodb pa tudi ni bilo mogoče prenesti na katero od zavarovalnic. Tožnika zato neutemeljeno vtožujeta priznanje obstoja zavarovalnih pogodb nasproti toženi stranki. Sta pa seveda upravičena do vračila sredstev, ki sta jih vplačala na podlagi zavarovalnih pogodb, vendar v tem sporu tovrstnega tožbenega zahtevka nista postavila.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9, 25. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna vojaška pokojnina - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Kadar gre za procesno odločitev o zavrženju zahteve, do uporabe materialnega prava pri odločitvi sploh ne pride. Vsebina, to je pravica o kateri naj bi na zahtevo tožnika odločila tožena stranka, je pomembna le v zvezi s presojo, ali gre res za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno oziroma, ali je morda prišlo do spremembe dejanskega stanja ali pravne podlage za odločitev o pravici tožnika. Torej le glede presoje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izpodbijano odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve tožnika.
Sodišče dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca utemeljeno ni ugodilo. Ustrezno je pojasnilo, da je izvedensko mnenje dr. K. popolno in strokovno natančno, skladno z mnenjem invalidske komisije I. in II. stopnje, ter z ostalo medicinsko dokumentacijo v spisu. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da mora biti potreba, da sodišče v pravdi angažira novega izvedenca iste ali podobne stroke, utemeljena z razumnimi razlogi; zgolj strankino nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma nesprejemanje ugotovitev prvega izvedenca ni tak razumni razlog. Takšno stališče velja tudi za obravnavani spor, še zlasti, ker bi lahko tožnik, če je menil, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, predlagal pisno dopolnitev tega mnenja ali zaslišanje izvedenca dr. K..
odvetniška dejavnost – polovični delovni čas – starostna pokojnina - postopek uveljavljanja pravice do delne pokojnine
Tožnik bi se lahko na podlagi izbrisa iz seznama odvetnikov pri odvetniški zbornici odjavil iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter uveljavil starostno pokojnino in si na tak način zagotovil zdravstveno zavarovanje na tej podlagi. Ob ponovnem vpisu v imenik odvetnikov pri odvetniški zbornici s polovičnim obsegom dejavnosti pa bi lahko uspešno uveljavil oziroma zadržal pravico do polovice pokojnine.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 46. ZMRDZD člen 27. ZDR (1977) člen 78, 79, 80, 82.
odmera pokojnine – pokojninska osnova – opravljanje zimske službe - nadure – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Plača, ki je bila izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen, saj je bilo opravljanje dela preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1970 do 1984 vsakdanja, utečena praksa in posledica nezadostnega števila tovornih vozil in tudi voznikov. Okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, zato niso bile izjemne in nepričakovane.
Ker so bivši vojaški zavarovanci, ki so po 18. 10. 1991 ostali v službi v JLA, in dejanski zavarovanci takrat že tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri le-tem kasneje tudi pridobili in uveljavili pravico do pokojnine, hkrati pa jim Republika Slovenija kot svojim državljanom glede na morebiti neustrezno pokojnino še posebej zagotavlja socialno varnost na podlagi določb Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da ni videti razlogov za protiustavnost določb 2. člena ZPIZVZ.
Tožnik uveljavlja plačilo zakonskih zamudnih obresti, kar tako v primeru, če so postavljene kot glavna terjatev, kot v primeru, če se zahteva odškodnina v njihovi višini, predstavlja premoženjsko terjatev. Ker vrednost spornega predmeta, na katerega se nanaša ta del izpodbijane sodbe, v postopku ni bila ugotovljena (tožnik je ni opredelil), revizija pa tudi ni bila dopuščena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZPIZ-1 člen 15, 156, 178. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Evropske skupnosti člen 3. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 5.
starostna pokojnina - obvezno zavarovanje v drugi državi, članici EU - status družbenika in poslovodne osebe - načelo izenačevanja dejstev
Ali lahko pristojna država članica (Republika Slovenija) v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine upošteva dejstvo, nastalo v drugi državi članici (Republiki Avstriji)? To dejstvo je v predmetni zadevi tožnikov status družbenika in poslovodje podjetja v Republiki Avstriji ter posledično obstoj obveznega zavarovanja v tej državi. Ob upoštevanju dejstva, da slovenska zakonodaja za pridobitev pravice do starostne pokojnine izrecno določa pogoj prenehanja obveznega zavarovanja, je odgovor, glede na načelo izenačevanja dejstev, pritrdilen, vendar samo, če tožniku zaradi tega ni kršena pravica do enakega obravnavanja oz. da tožnik ni diskriminiran zaradi obveznega zavarovanja v tujini.
odškodninska odgovornost zavoda - akontacija vojaške pokojnine – sporazum med Slovenijo in Hrvaško o vojaških pokojninah
Izplačevanje vojaške pokojnine pri hrvaškem nosilcu zavarovanja je bilo na podlagi tožnikove prve zahteve priznano prej, kot pri slovenskem nosilcu zavarovanja na podlagi njegove druge zahteve. Do dvakratnega (dvojnega) uveljavljanja iste pravice oziroma do možnosti izbire pa tožnik ni bil upravičen.
Če bi tožena stranka že prvič, v letu 1992, o tožnikovi zahtevi odločila pravilno, bi tožnik pravico do akontacije vojaške pokojnine v Republiki Sloveniji sicer res pridobil prej, kot jo je v Republiki Hrvaški, vendar pa to ne zadostuje za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 157, 157/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
zavrnitev pravice do invalidske pokojnine – pravnomočna odločba - ponovno uveljavljanje pravice – meddržavni sporazum s Švicarsko konfederacijo
Glede na to, da je tožnik 22. 8. 2005 ponovno uveljavljal pravico do izplačevanja sorazmernega dela invalidske pokojnine, mu je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 157. člena ZPIZ-1 lahko priznala to pravico le od 1. 9. 2005 dalje in še največ šest mesecev za nazaj, to je od 1. 3. 2005.
Odrekanje pravice do pokojnine z utemeljitvijo, da je bila z uveljavitvijo pokojnine (za katero so podani pogoji na podlagi zavarovanja pri toženi stranki) pri tujem nosilcu zavarovanja izčrpana pravica do izbire po 177. členu ZPIZ-1, nasprotuje ustavnim določbam o pravici do socialne varnosti in pravici do zasebne lastnine.