delna invalidska pokojnina – pogoji za izplačevanje – bolniški stalež
Pogoji za pridobitev pravice do delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 niso odvisni od pogojev za izplačevanje, velja pa tudi obratno - da pridobitev pravice sama po sebi še ne pomeni tudi izpolnitev pogojev za izplačevanje.
invalidnost – sorazmerni del invalidske pokojnine – opredelitev invalidnosti po slovenski in avstrijski zakonodaji – meddržavni sporazum
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji, je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje.
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat (v višini 70 % od osnove za odmero družinske pokojnine; prvi odstavek 123. člena ZPIZ-1), tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, pa je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.
invalidnost I. kategorije – zavrnitev dokaza z izvedencem
Splošno nasprotovanje mnenju invalidskih komisij, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
ZPIZ-1 člen 177. ZDSS-1 člen 82. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina – ponovno uveljavljanje pokojnine – sprememba dejanskega stanja – prenehanje pravice pri tujem nosilcu zavarovanja
Novi odločbi tujega nosilca zavarovanja (o zavrnitvi pravice do pokojnine) in potrdilo o tem, da tožnik ni uživalec pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja, predstavljajo spremembo dejanskega stanja v skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki onemogoča zavrženje tožnikove zahteve za odmero starostne pokojnine pri toženi stranki.
V sodnem postopku mnenja invalidskih komisij I. in II. stopnje, torej izvedenskih organov zavoda, ki je ena od strank v postopku, ne predstavljajo izvedenskega mnenja v skladu z določbami 243. do 256. člena ZPP. Kljub temu to ne pomeni, da so mnenja invalidskih komisij brez dokazne vrednosti oziroma, da ne predstavljajo enega od dokazov za ugotavljanje zmožnosti zavarovanca za opravljanje organiziranega pridobitnega dela oziroma njegove preostale delovne zmožnosti.
Splošno nasprotovanje dopolnilnemu mnenju invalidske komisije II. stopnje, ki ni v nasprotju s predhodnimi mnenji in z medicinsko dokumentacijo tožnika, ne zahteva še izvedbe dokaza s sodnim izvedencem.
ZPIZ-1 člen 123. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 192, 193. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev (1964) člen 187. ZPIZVZ člen 3, 5.
vojaški zavarovanec – priznanje dela vdovske pokojnine
Šele z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZPIZVZ (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bilo določeno, da se vdovi oziroma vdovcu lahko poleg starostne ali invalidske pokojnine, priznane po tem zakonu (ZPIZVZ) ali ZPIZ-1 izplačuje tudi del vdovske pokojnine, ki mu gre po pokojnem uživalcu pravic po tem zakonu oziroma po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1, vendar največ v višini in obsegu, določenem v ZPIZ-1.
starostna pokojnina – vojaški zavarovanec - tujec – zavarovalna doba
Tožnik je uveljavljal priznanje starostne pokojnine po ZPIZ-1, torej po splošnih predpisih in ne po ZPIZVZ. Slednji zakon zato niti ni mogel biti pravna podlaga za odločanje.
Glede na zavarovalno dobo tožnika pri toženi stranki ta v nobenem primeru ne bi izpolnjeval pogojev za priznanje pokojnine po ZPIZ-1, tudi če bi izpolnjeval starostni pogoj.
pravica do invalidske pokojnine – pravnomočna odločba – časovne meje pravnomočnosti
Z odločbo tožene stranke z dne 21. 8. 2008 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in pravici do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje je bilo odločeno o tožnikovem statusu in pravicah le za to obdobje. O pravicah tožnika pred 11. 6. 2008 ni bilo odločeno, temveč je o tem še vedno potekal spor pred sodiščem – glede na to, da tožena stranka tožniku z dokončno odločbo z dne 24. 7. 2006 ni priznala nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja in je tožnik uveljavljal sodno varstvo. V tem sporu zato načeloma ni bilo nobenih ovir za priznanje pravic že pred datumom kasnejše ugotovitve tožnikove invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine od 11. 6. 2008 dalje.
ZPIZ člen 34, 55. ZPIZ-1 člen 391, 446. ZUP člen 225.
invalidnost I. kategorije – izguba delovne zmožnosti – poslabšanje zdravstvenega stanja – zavrnilna odločba zavoda - postopek, začet pred uveljavitvijo ZPIZ-1
Ker tožnica ni več delazmožna za organizirano pridobitno delo, jo je sodišče pravilno razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti in ji priznalo pravico do invalidske pokojnine.
Zavrnilna odločba tožene stranke glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja ni ovira, da zavarovanec ne bi mogel ponovno uveljavljati pravic iz invalidskega zavarovanja.
starostna pokojnina - zmanjšanje pokojnine – polna starost – pokojninska doba – zavarovalna doba s povečanjem – delovna doba
Tožnik je v enakem položaju kot zavarovanec brez zavarovalne dobe s povečanjem v starosti 58 let in 3 mesece (61 let in 6 mesecev minus 39 mesecev). Za zavarovance take starosti (58 let), ki so se v letu 2006 upokojili s 40 leti zavarovalne dobe, ki ni bila krita zgolj z delovno dobo, je v prvem odstavku 53. člena ZPIZ-1 določeno znižanje pokojnine v višini 0,30 % za vsak mesec upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti.
Za opredelitev tožničine invalidnosti ne morejo biti odločilna parcialna mnenja posameznih zdravnikov, ki so sodelovali pri njenem zdravljenju. Upoštevati je treba kompleksno oceno invalidskih komisij o njeni delazmožnosti za konkretno delo, ki je bila potrjena s strani sodišča pridobljenim neodvisnim izvedeniškim mnenjem ustreznih strokovnjakov.
ZPIZ-1 člen 156, 157, 161, 163. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti – prenehanje pravic na podlagi III. kategorije invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – odločilni razlogi
Sodišče je pri tožniku ugotovilo nastanek invalidnosti I. kategorije z 18. 1. 2006 in načelno pridobitev pravice do invalidske pokojnine s 1. 2. 2006. Revizija utemeljeno navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj je sodišče veljavnost prvostopne odločbe tožene stranke o pravicah na podlagi III. kategorije invalidnosti časovno omejilo do 28. 2. 2006. Taka odločitev je tudi z vidika priznanja pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti nerazumljiva. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – izplačana plača – plačilo dodatka za redoljubnost
Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnica utemeljeno zahtevala, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi dodatek iz naslova redoljubnosti, in da se ji na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.
pravica do invalidske pokojnine - začetek izplačevanja - pridobitev pravice
Treba je ločiti med pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine, ki nastane z nastankom invalidnosti, in realizacijo te pravice s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja. ZPIZ-1 to terminologijo sicer ne uporablja dosledno, vendar je revizijsko zavzemanje za to, da je tožnici mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le ob dodatnem pogoju prenehanja zavarovanja, neutemeljeno.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – izplačana plača – plačilo dodatka za redoljubnost
Glede na opredelitev pokojninske osnove v 43. in 44. členu ter glede na določbe 298. člena ZPIZ/92 je tožnik utemeljeno zahteval, da se pri izračunu pokojninske osnove ob novi odmeri pokojnine upošteva tudi plača, izplačana iz naslova redoljubnosti, in da se mu na tej podlagi pokojnina na novo odmeri, saj je to kazalo na ugodnejšo določitev pravice do pokojnine v smislu navedenega člena ZPIZ/92.
revizija – postulacijska sposobnost – laična revizija - nepopolna vloga – rok za revizijo – zavrženje revizije
Ker tožnik nima pravniškega državnega izpita (tega ob vložitvi revizije ni niti navajal niti izkazal), je njegova revizija nedovoljena.
Revizija, ki jo vloži stranka sama, ni nepopolna, ampak nedovoljena. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sklepa, s katerim je tožniku naložilo, naj revizijo vloži po odvetniku.
invalidnost I. kategorije – pravica do invalidske pokojnine – pravnomočna odločba
Z odločbo z dne 10. 1. 2005 o razvrstitvi tožnika v I. kategorijo invalidnosti od 29. 11. 2004 dalje in priznanju pravic na tej podlagi je bilo pravnomočno odločeno o tožnikovem statusu in pravicah iz invalidskega zavarovanja le za čas od 29. 11. 2004 dalje, ne pa tudi za nazaj. Za čas pred 29. 11. 2004 tožnik na podlagi te odločbe ni pridobil nobenih pravic in je v času izdaje navedene odločbe pred sodiščem o njegovem statusu in pravicah iz invalidskega zavarovanja tekel odprt spor. Sodišče zato z odločanjem o tožnikovem statusu in pravicah iz invalidskega zavarovanja za čas do 29. 11. 2004 ni poseglo v pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 10. 1. 2005.
starostna pokojnina – izbira pokojnine – zavarovalna doba v Sloveniji – sporazum o socialni varnosti
Tožena stranka pred uveljavitvijo Sporazuma o socialni varnosti z Republiko BIH pri odločanju o tožnikovi pravici do pokojnine ni bila dolžna upoštevati njegovega zavarovanja pri tujih nosilcih zavarovanja. V okviru svojih premoženjskih upravičenj je tožnik utemeljeno uveljavljal pokojnino na podlagi zavarovanja pri toženi stranki, upoštevaje siceršnje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi določb ZPIZ-1.
vdovska pokojnina – zavarovalna doba v Sloveniji – izbira pokojnine
Ker pokojninska doba pokojnega zavarovanca, dosežena v Republiki Sloveniji, pri odmeri tožničine družinske pokojnine v BiH ni bila upoštevana, ni šlo za pridobitev pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij, tako da pogoji za izbiro pokojnine v smislu drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 niti niso bili izpolnjeni.