ZPIZ-1 člen 276, 391. ZPIZ člen 289. ZOR člen 279. URS člen 155.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Zneski družinske pokojnine, ki bi morali biti izplačani tožnicam, so izhajali že iz obdobja pred 1. 1. 2000. Tožena stranka je bila v zamudi z njihovim izplačilom brez krivde tožnic, vendar je zakon (drugi odstavek 276. člena ZPIZ-1) posledice takšne zamude v obliki odškodnine v višini zamudnih obresti določil šele s 1. 1. 2000. Zato je bila od uveljavitve te določbe tožena stranka dolžna od skupnega zneska obrokov družinske pokojnine pred 1. 1. 2000, prav od takrat dalje izplačati tožnicam odškodnino v višini obračunanih zamudnih obresti. Zaradi pomanjkanja pravne podlage pa ni bilo razlogov, da bi te zamudne obresti (oziroma odškodnino v takšni višini) obračunali že za obdobje pred 1. 1. 2000.
ponovna odmera pokojnine – vrednostni papirji – pravnomočna odločba - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Če je zavod pri izdaji odločbe ravnal v nasprotju s 4. točko 129. člena ZUP in vloge ni zavrgel, ni mogoče govoriti o očitni kršitvi materialnega predpisa.
invalidska pokojnina – pogoji – veljavnost zakona – prehodne in končne določbe - uporaba ZPIZ/92
Po določbi druge alineje 55. člena ZPIZ pridobi pravico do invalidske pokojnine invalid III. kategorije invalidnosti, ki ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (moški) oziroma 45 let (ženska). V primeru tožnice ta določba ne pride v poštev, saj je invalidka II. kategorije invalidnosti in obenem zmožna za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije.
ZUP člen 225, 260, 260-4, 263, 263/4. ZPIZ člen 46. ZPIZ-1 člen 181, 263. ZS člen 3, 3/2.
ponovna odmera pokojnine – delnice – pravnomočna odločba – obnova postopka – plačilo neizplačanih zneskov za nazaj
ZPIZ-1 ponovne odmere pokojnine ne ureja in zato tudi ne določa, od kdaj gre v takem primeru upravičencu novo odmerjena pokojnina.
Glede na ureditev podobnih primerov, ko gre za novo odmero pravic (pokojnine) na podlagi že pred upokojitvijo nastalih dejstev le za naprej, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka s priznanjem višje pokojnine tožniku na podlagi upoštevanja podatkov o izplačilih plače v obliki delnic in obveznic le od 1. 7. 2006 dalje (glede na vložitev tožnikovega predloga dne 2. 6. 2006) ni ravnala nezakonito.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 359.
invalidska pokojnina – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prepoved reformatio in peius – nasprotje v izreku sodbe – poseg v pravnomočno sodbo
Sodišče druge stopnje je kljub temu, da se je pritožila le tožena stranka, tožniku priznalo pravico do invalidske pokojnine že od 1. 11. 2004 – t. j. pred datumom, kot mu je to pravico priznalo sodišče prve stopnje. S tem je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki se je pritožila in storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena v povezavi s 359. členom ZPP.
Ker so bivši vojaški zavarovanci, ki so po 18. 10. 1991 ostali v službi v JLA (pa četudi le v formalnem smislu) in dejanski zavarovanci takrat že tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri le-tem kasneje tudi pridobili in uveljavili pravico do pokojnine, hkrati pa jim Republika Slovenija kot svojim državljanom glede na morebiti neustrezno pokojnino še posebej zagotavlja socialno varnost na podlagi določb ZZSV, ni videti razlogov za protiustavnost določb 2. člena ZPIZVZ.
Pravnomočnost izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju. Pozitivna funkcija pravnomočnosti se kaže v tem, da je treba to, kar je pravnomočno razsojeno, šteti za resnično. Pravnomočno odločbo lahko stranka izpodbija le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjeni ustrezni zakonski pogoji. To pomeni, da tudi upravni organ v materialno pravnomočno odločbo, razen v primerih izrednih pravnih sredstev, ne more posegati niti ob spremembi pravnega in niti ob spremembi dejanskega stanja. Na pravnomočnost so vezane tako stranke, kot sodišče. Pravnomočnost tako ozdravi napake, ki so se pri izdaji odločbe morebiti zgodile.
invalidska pokojnina – izbira pokojnine – priznanje pravice v tuji državi
Tožnik ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v BiH že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
družinska in starostna pokojnina - odprava odločbe po nadzorstveni pravici – razveljavitev – ničnost
Ker odločbe ni izdal nepristojen organ in ni bila izdana o isti stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, ni pogojev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga po 1. in 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP.
ZPIZ-1 člen 12, 39, 180, 181, 249. ZUP člen 129, 129/4, 225.
pravnomočnost odločbe - pravno sredstvo - ponovna odmera - starostna pokojnine - sredstva za notranji odkup
Odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki temelji na napačni odmeri starostne pokojnine, je nezakonita. Odpravi nezakonitih odločb je namenjen sistem pravnih sredstev. Ker zoper odločbo o odmeri pokojnine ni bila vložena pritožba in tudi ne izredno pravno sredstvo, njene spremembe z zahtevo za ponovno odmero pokojnine z upoštevanjem zneskov, ki so bili znani že ob izdaji prve odločbe, ni mogoče doseči.
bivši vojaški zavarovanec – vdovska pokojnina – sorazmerni del vdovske pokojnine
Šele z novelo ZPIZVZ-B je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu ali uživalcu pravic po ZPIZ-1.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice – začetek izplačevanja
Tožnik je glede na to, da je pri njem podana prva kategorija invalidnosti in je torej prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, pridobil pravico do invalidske pokojnine, vendar pa lahko to pravico v smislu izplačila invalidske pokojnine realizira šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 2. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
pokojnina – bivši vojaški zavarovanec – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Sporazum o vprašanjih nasledstva ne ureja individualnih pravic bivših vojaških zavarovancev, temveč določa le izhodišča in obveze posameznih držav naslednic za ureditev teh vprašanj.
Morebitno pravno podlago za priznanje pokojnine revidentu bi lahko predstavljale določbe ZPIZVZ, vendar je bil na tej pravni podlagi njegov zahtevek že zavrnjen v drugem postopku.
sorazmerni del invalidske pokojnine - revizija – revizijski razlogi – dejansko stanje
Tožnik zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ne navede niti jih z ničemer ne obrazloži oziroma utemelji, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.
Tožnik ne navede, katero materialno pravo naj bi bilo kršeno in kako. Svoje nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami na kratko utemeljuje le s sklicevanjem na del mnenja sodnega izvedenca in s pavšalnim sklicevanjem na „medicinsko dokumentacijo“, ne da bi jo vsaj določljivo opredelil. Na podlagi take revizije izpodbijane sodbe glede pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče preizkusiti, po uradni dolžnosti pa na podlagi spremenjene določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče ne pazi več na to.
vojaška pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Z MSVN je Republika Slovenija prevzela le obveznost izplačevanja že priznanih pokojnin, ki jo tudi izpolnjuje. Pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev, kar je predmet tega postopka, gre za druga pravna vprašanja, ki jih je Republika Slovenija normativno uredila v ZPIZVZ, neodvisno od MSVN in že pred njegovo uveljavitvijo.
Tožnik je dne 6. 6. 2006 pri toženi stranki vložil „prošnjo za obnovo postopka“, na podlagi katere je tožena stranka tožniku od 1. 7. 2006 dalje na novo odmerila pokojnino z upoštevanjem tudi plač, izplačanih v obliki vrednostnih papirjev v letih 1990 in 1991. Glede na to, da je dne 6. 6. 2006 že potekel objektivni rok za obnovo postopka (zadnja odločba o odmeri pokojnine je bila izdana 6. 12. 2002), kljub temu pa je tožena stranka tožniku na novo odmerila višjo pokojnino od 1. 7. 2006 dalje, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožbeni zahtevek za priznanje višje pokojnine za nazaj ni utemeljen.