odmera pokojnine - pokojninska osnova - vštevnost nadomestil - nadomestilo za primer brezposelnosti
Pri izračunu pokojninske osnove se za čas prejemanja nadomestila po ZZZPB praviloma upoštevajo prejeta nadomestila, plača oziroma osnova, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred začetkom prejemanja nadomestila pa le v primeru nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, ko zavarovanec skladno z določbami 17.b člena ZZZPB prejema nadomestilo za čas začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe.
delna invalidska pokojnina - prijava na zavodu za zaposlovanje - zmanjšanje invalidske pokojnine
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil brezposelna oseba, uporaba določbe 97. člena ZPIZ-1 ne pride v poštev.
Tožnik je prekinil delovno razmerje (opravljanje samostojne dejavnosti) po lastni volji. V takem primeru pride v poštev uporaba določbe petega odstavka 93. člena ZPIZ-1: izplačevanje delne invalidske pokojnine se ne ustavi, temveč le zmanjša za 30 %.
Z zahtevo za ponoven izračun starostne pokojnine tožnik dejansko uveljavlja spremembo pravnomočne odločbe o priznani pravici. Ker so v času vložitve te zahteve toženo stranko pri odločanju zavezovala pravila ZPIZ-1 in ZUP, bi tožnik z uveljavljanim pravnim varstvom lahko uspel le, če bi bila v ZPIZ-1 ali ZUP podana pravna podlaga za to, da se starostna pokojnina, ki mu je bila priznana in odmerjena s pravnomočno odločbo v letu 1993, ponovno odmeri, tokrat z upoštevanjem zatrjevane ugodnejše pokojninske osnove.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom, mora za to imeti pravni interes. To pomeni, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Kadar revident svojega pravnega položaja, tudi če bi z revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - začetek izplačevanja pokojnine
Pravico na podlagi invalidnosti pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti, ta pravica pa se realizira oziroma pripada zavarovancu šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.
pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
MSVN ne ureja individualnih pravic bivših vojaških zavarovancev, temveč določa le izhodišča in obveze posameznih držav naslednic za ureditev teh vprašanj.
Tožniku so bile že pravnomočno priznane pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev na podlagi določb ZPIZVZ, na podlagi določb MSVN pa ne more neposredno pridobiti nobenih novih pravic.
vdovska pokojnina - zavarovanci po ZPIZVZ - sorazmerni del vdovske pokojnine
Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ta je bila tožnici priznana (in odmerjena) s pravnomočno odločbo tožene stranke.
družinska pokojnina - smrt zavarovanca v tuji vojski - uveljavljanje pravic - pridobitev pravic oseb, ki nimajo lastnosti zavarovanca po ZPIZ-1
Za pridobitev pravice do družinske pokojnine po 109. členu ZPIZ-1 ni pomembno, da je M. K. umrl kot pripadnik tuje vojske. Bistveno je, da je na njegovi strani ob smrti izpolnjen eden od pogojev iz prvega odstavka 109. člena ZPIZ-1. Ker je po dejanskih ugotovitvah sodišča tak pogoj izpolnjen, je pravilna odločitev, da imata tožnika, kot njegova otroka, pravico do družinske pokojnine, glede na to, da izpolnjujeta tudi druge pogoje.
revizija - dovoljenost revizije - spor v zvezi z matično evidenco - zavrženje revizije
V predmetni zadevi gre za spor v zvezi z matično evidenco. Ker ne gre niti za premoženjski socialni spor niti za spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja ali socialnega varstva, bi bila glede na določbe 31. člena ZDSS-1 v predmetni zadevi revizija dovoljena le, če bi jo dopustilo sodišče.
starostna pokojnina - voznik - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Sodišče druge stopnje je štelo, da ureditev dela preko polnega delovnega časa kot poseben pogoj v splošnih aktih tožnikovega delodajalca predstavlja ureditev v nasprotju z zakonskimi predpisi. Ta zaključek ni utemeljen, saj Pravilnik o delovnih razmerjih tožnikovega delodajalca (iz katerega sicer ne izhaja točno, ali gre sploh za pravilnik tožnikovega delodajalca in kdaj točno je začel veljati) v 66. členu dejansko le povzema ureditev dela preko polnega delovnega časa v 78. členu takrat veljavnega ZDR/77, v prvi in drugi alineji 67. člena pa povzema ureditev v prvi in drugi alineji 79. člena ZDR/77.
razveza zakonske zveze - pravica do preživnine - souživanje vdovske pokojnine - odmera vdovske pokojnine
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat, tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine in na podlagi določbe četrtega odstavka 123. člena ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, je ob upoštevanju drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 preostali del vdovske pokojnine predmet souživanja in v celoti pripada drugemu od obeh upravičencev.
pokojnina - vojaška pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva je z ratifikacijo in objavo postal del notranjega pravnega reda Republike Slovenije in se glede na določbo 8. člena Ustave RS uporablja neposredno, vendar to ne pomeni, da so njegove določbe tudi neposredno uporabljive pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
Tožnik ni upravičen do zneska pokojnine, kot bi mu šel po vojaških predpisih za september 1991 (6. člen ZPIZVZ) ampak do pokojnine po splošnih predpisih (8. člen ZPIZVZ).
Ni razloga za razlikovanje med zneski neizplačanih plač v letu 1990, 1991 in 1992, ki so jih nekateri delavci iztožili pred sodiščem v delovnih sporih in zneski, s katerimi so na podlagi potrdil drugi delavci sodelovali pri lastninjenju podjetja. V obeh primerih gre za neizplačano plačo oziroma del plače, ki je bil izplačan naknadno (pri prvih v denarni obliki, pri drugih pa v obliki deleža v podjetju) in v obeh primerih so bili tudi prispevki plačani naknadno. Zato se ti zneski vštevajo v pokojninsko osnovo.
ZPIZ-1 člen 116, 118. ZS člen 3. ZSDP člen 70. ZPP člen 325, 327.
družinska pokojnina - pravna praznina - podaljšanje študija po dopolnjenem 26. letu starosti - dopolnilna sodba
Po določbah ZPIZ-1 pripada otrokom družinska pokojnina do takrat, ko izpolnijo pogoje za to, da praviloma lahko sami pridobivajo dohodek. To je najprej do dopolnjenega 15. leta starosti, če pa se šolajo, pa do konca šolanja. Bistven je zaključek šolanja in ne starost. Redno šolanje se praviloma sicer zaključi do 26. leta starosti, v primerih kot je tožnikov, pa gre za primer, ko to objektivno ni mogoče (dolžina študija). Tožnik zaradi tega ne sme biti v drugačnem, neenakopravnem položaju s tistimi, ki obdržijo pravico do družinske pokojnine po 26. letu starosti zaradi prekinitve šolanja iz subjektivnih razlogov, ki so navedeni v 118. členu ZPIZ-1.
Če sodišče ne odloči o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, lahko tožnik predlaga izdajo dopolnilne sodbe. Ni pa mogoče te pomanjkljivosti odpraviti v revizijskem postopku. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, in je po naravi stvari ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem z njo o zahtevku ali delu zahtevka tožnika sploh ni bilo (pravnomočno) odločeno.
ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - rok za obnovo
ZPIZ-1 nima posebnih določb o obnovi pravnomočno končanega postopka in ponovni odmeri pravnomočno že določene pokojnine. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pri odločanju o tožnikovem predlogu za obnovo postopka utemeljeno upoštevala določbe ZUP, ki v četrtem odstavku 263. člena določa, da se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati.
Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.
pomembno pravno vprašanje - predlog za dopustitev revizije - pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Ne drži navedba predlagatelja, da Vrhovno sodišče še ni odločalo o pravnem vprašanju, ali se plačilo za delo preko polnega delovnega časa všteje v pokojninsko osnovo. Vse citirane odločitve Vrhovnega sodišča se sicer nanašajo na obdobje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, vendar to ni bistveno, ker sta določbi 407. člena ZPIZ-1 in 312. člena ZPIZ po vsebini enaki.
predlog za dopustitev revizije - vdovska pokojnina - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
V socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja, je revizija vselej dovoljena. Tak spor je tudi spor o pravici do vdovske pokojnine.