dovoljenost revizije - socialni spor - pooblaščenec - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenec mora obstoj pogoja iz 65. člena ZDSS-1 izkazati ob vložitvi izrednega pravnega sredstva, torej mora predložiti dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in o statusu zaposlenega pri zavodu.
Šele z novelo ZPIZVZ-B (Ur. l. RS, št. 28/2009) je bila tudi upravičencem po tem zakonu priznana pravica do vdovske pokojnine in na podlagi izrecne določbe (novega) tretjega odstavka 5. člena ZPIZVZ vdovi oziroma vdovcu tudi pravica do dela vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu po ZPIZVZ.
ZPIZ-1 člen 15, 58, 178. ZUstS člen 48. ZS člen 3, 3/2.
delna pokojnina - odvetniška dejavnost - pravna praznina
Zakon pravice oseb v delovnem razmerju ne ureja drugače, kot pravico samozaposlenih, ampak pravice samozaposlenih do delne pokojnine sploh ne ureja. Ne gre za neustavnost zakonske določbe kot take, ampak je neustavnost v tem, da zakon nečesa ne ureja. Govorimo o zakonski praznini, ki jo sodišče z upoštevanjem določenih pravil lahko zapolni.
Pravico do delne pokojnine ima tisti odvetnik, ki svojo odvetniško dejavnost opravlja z največ polovico delovnega časa.
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb 67. in 68. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do invalidske pokojnine glede na nastanek invalidnosti in minimalno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja (sorazmernega dela) invalidske pokojnine, kljub temu, da mu je to pravico nosilec zavarovanja v BIH že priznal tudi ob upoštevanju v Republiki Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
starostna pokojnina - pokojninska osnova - podatki matične evidence - stroški odgovora na revizijo
Zavarovanec ima pravico, da se za odmero pokojnine v smislu določb 43. člena ZPIZ/92 vzamejo čim natančnejši podatki o njegovih plačah. Na podlagi 218. člena ZPIZ/92 se pri odmeri pokojnine upoštevajo podatki o zavarovančevi plači iz matične evidence zavarovancev, ki jo v sodelovanju z delodajalcem vodi tožena stranka. Vendar v primeru, ko po krivdi delodajalca ali tožene stranke v matični evidenci za posamezno obdobje teh podatkov ni, zavarovanec ne izgubi pravice, da višino svojih plač dokazuje z drugimi verodostojnimi dokazi. Tak dokaz je lahko tudi primerjalni izračun z ustrezno zajetimi podatki o višini plač sodelavcev v istem obdobju.
ZPIZ člen 270. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (1990) člen 24f.
odmera višine pokojnine - pokojninska osnova - plačilo za delo v tujini - detaširani delavci
Tožena stranka je ob predčasni upokojitvi tožnika v mesecu decembru 1990 pri ugotavljanju njegove pokojninske osnove za čas, ko je bil začasno napoten na delo v tujino, utemeljeno upoštevala višino osnove, od katere so bili za tožnika vplačani prispevki, ne pa tožnikovih dejanskih deviznih prejemkov iz naslova plače.
ZPIZ-1 člen 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (prečiščeno besedilo) (1970) člen 44, 44/2, 45.
voznik avtobusa - pokojninska osnova - odmera pokojnine - plačilo za delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Glede na to, da je tožnik opravljal delo preko polnega delovnega časa v okviru določb takratnega statuta delodajalca v smislu posebnega delovnega pogoja, je utemeljeno zahteval, da se ugotovljena izplačila za delo preko polnega delovnega časa v letu 1970 in 1971 upoštevajo med dohodke, ki se upoštevajo v njegovi pokojninski osnovi.
delovni in socialni spor - dovoljenost revizije - pooblaščenec zavoda - pooblastilo - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje revizije
Pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. To pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato tudi ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Republika Slovenija je z začasnim prevzemom obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (iz naslova zaposlitve v JLA) takoj po osamosvojitvi in kasneje na podlagi ZPIZVZ že ustrezno realizirala svoje obveznosti v smislu določb kasneje sklenjenega MSVN glede ureditve prevzema obveznosti do bivših vojaških zavarovancev po razpadu bivše SFRJ.
vdovska pokojnina - smrt zavarovanca kot posledica poškodbe pri delu - pravica do izbire pokojnine
Pravica do vdovske pokojnine po pokojnem zavarovancu, ki je umrl zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, se lahko uveljavlja le pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pri katerem je bil zavarovanec v času smrti zavarovan.
pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Republika Slovenija je z začasnim prevzemom obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (iz naslova zaposlitve v JLA) takoj po osamosvojitvi in kasneje na podlagi ZPIZVZ že ustrezno realizirala svoje obveznosti v smislu določb kasneje sklenjenega MSVN glede ureditve prevzema obveznosti do bivših vojaških zavarovancev po razpadu bivše SFRJ.
Sodišče je zmotno presodilo, da je prvotni tožnik z uveljavitvijo pokojnine pri nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Srbske izgubil pravico do samostojnega uveljavljanja starostne pokojnine na podlagi pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki, oziroma že izčrpal izbirno pravico iz drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1. Navedeno določbo je potrebno ustavno-skladno razlagati tako, da lahko zavarovanec oziroma drug upravičenec kadarkoli uveljavlja pravico do izbire pokojnine pri toženi stranki na podlagi pokojninskega zavarovanja pri njej, če z mednarodnim sporazumom ni določeno drugače.
pokojnina - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Ker je tožnik po 18. oktobru 1991 nadaljeval z zavarovanjem pri takrat že tujem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja in je v letu 1994 uveljavil invalidsko pokojnino pri Zavodu za socialno zavarovanje vojaških zavarovancev v Beogradu ter so bila pri tem ustrezno upoštevana tudi njegova zavarovalna obdobja po predpisih vojaških zavarovancev do 18. oktobra 1991, zanj določbe ZPIZVZ ne pridejo v poštev.
pokojnina - pokojnina iz republike nekdanje SFRJ - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Mednarodni sporazum o vprašanjih nasledstva, ki zavezuje novonastale države na območju bivše SFRJ, ni neposredno uporabljiv za urejanje posamičnih pravic državljanov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Tožniku ne pripada pravica do predčasne pokojnine po 2. alineji 1. odstavka 396. člena ZPIZ-1 v prvi vrsti že zato, ker pred brezposelnostjo sploh ni bil v delovnem razmerju, temveč je bil samostojni podjetnik, drugič pa zato, ker iz navedene določbe izhaja, da ta ne ureja primera prenehanja delovnega razmerja na sploh, temveč le prenehanja zaradi stečaja, likvidacije, prisilne poravnave ali drugih operativnih razlogov.
396. člen ZPIZ-1 v zvezi z uveljavljanjem pravice do starostne ali predčasne pokojnine ne izključuje samostojnih podjetnikov in jih ne postavlja v neenakopraven položaj.
Ker v zvezi s priznanjem pravice do sorazmernega dela pokojnine tožnika velja pravnomočna odločba, tožnik nima pravne podlage za priznanje več ali drugačnih pravic, kot izhajajo iz te pravnomočne odločbe.
vdovska in družinska pokojnina - pravica do izbire - odprava odločb tožene stranke - izdaja novega upravnega akta
Za odrekanje pravice do družinske oziroma vdovske pokojnine osebi, ki pravico uveljavlja kot družinski član osebe, ki je plačevala prispevke za obvezno pokojninsko zavarovanje slovenskemu nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ni videti ustavno dopustnega cilja. Stališče, po katerem naj bi med pokojninami lahko izbral le zavarovanec, ne pa uživalec pokojnine, ne zagotavlja enakosti pred zakonom, tega pa tudi ne zagotavlja stališče, da lahko vdovsko pokojnino uveljavi le družinski član uživalca pokojnine.
Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 75, 79. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 36, 37. Zakon o mirovinskom i invalidskom osiguranju (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Hrvaška) (1983) člen 33, 129.
sorazmerni del pokojnine - pravica po predpisih SFRJ - predčasna pokojnina - razveljavitev odločbe o priznanju pokojnine
Razveljavitev odločbe o priznanju pravice do pokojnine v smislu 6. odstavka 129. člena ZPIZ Republike Hrvaške in izdaja nove odločbe o pokojnini ne pomeni, da je bila zavarovancu za nazaj pravica odvzeta. Z novo odločbo se odmeri nova pokojnina na podlagi pravice, ki je bila sicer že priznana (s prvo odločbo).
razveza zakonske zveze - pravica do preživnine - souživanje vdovske pokojnine - odmera vdovske pokojnine
Vsebina drugega odstavka 113. člena ZPIZ-1 je v tem, da se v primeru (najmanj) dveh upravičencev do vdovske pokojnine le-ta odmeri samo enkrat, tako odmerjena pokojnina pa je predmet souživanja upravičencev. V primeru, da sta obe osebi upravičeni zgolj do prejemanja vdovske pokojnine in ne obenem tudi do starostne ali invalidske pokojnine, se vdovska pokojnina razdeli med njiju na dva enaka dela, saj drugačna razdelitev deležev ne bi bila pravična, niti ni zanjo podlage v ZPIZ-1. Če pa je eden od upravičencev do vdovske pokojnine prejemnik starostne ali invalidske pokojnine, lahko na podlagi četrtega odstavka 123. člena v zvezi s 422. členom ZPIZ-1 zahteva le del vdovske pokojnine, ki se mu glede na citirani določili odmeri v višini največ 15 % zneska vdovske pokojnine. Preostali del vdovske pokojnine (85 %) je predmet souživanja in v celoti pripada preostalemu upravičencu do vdovske pokojnine.
pokojnina - nekdanji vojaški zavarovanci - stalno bivališče - stalno bivališče v tujini
Ker tožnik na dan 18. 10. 1991 ni imel stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ampak v Republiki Hrvaški, na ta dan pa tudi ni imel stalnega prebivališča v državi, ki slovenskim državljanom ne priznava pravic na podlagi zavarovanja po vojaških predpisih, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravic po ZPIZVZ.
Določba četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste starejše zavarovance bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije po 18. 10. 1991 ostali brez zaposlitve oziroma zavarovanja, saj so le ti, glede na določbe prvega odstavka 171. člena ZPIZ-92, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.