predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
- pravilne uporabe instituta zadržanja zastaranja v primeru, ko je upnik uradno pogrešana oseba;
- bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v delu, kjer prvostopno in drugostopno sodišče očita tožeči stranki pomanjkljive trditve, češ da tožeča stranka ni podala trditev, katera konkretna okoliščina ali razlog naj bi bil razlog za nepremagljive ovire, da pravna prednica tožnika v času, ko je bila pogrešana, ni mogla pred sodiščem ali drugim organom uveljavljati svojih pravic.
invalidnost - poklicna bolezen - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti - ugotavljanje dejstev
Ob ugotovitvi, da je bolezen pri tožniku posledica njegovega dolgoletnega dela varilca, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je bila poklicna bolezen podana že pred dokončnostjo odločbe toženca, pa čeprav so določene usmerjene preiskave vzrok bolezni potrdile kasneje. Sodišče ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaji sporne odločbe že obstajali, temveč se lahko ta dejstva ugotavljajo tudi z novimi dokazi.
Upravni postopek se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti na podlagi 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila le eno vlogo za ponovno odmero pokojnine in to 6. 6. 2011. Zato je pravilna odločitev sodišča, da gre tožeči stranki pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, to je od 1. 7. 2011 in ne že pred tem.
odmera pokojnine - notranji odkup delnic - ponovna odmera - izplačilo za nazaj - pravnomočna odločba
Odločba o odmeri starostne pokojnine tožeči stranki z dne 29. 7. 1999 je postala pravnomočna. Ker odločba Ustavnega sodišča oziroma 183. člen ZPIZ-2 ali katero drugo izredno pravno sredstvo tožeči stranki ne dajeta pravice do ponovne odmere pokojnine za nazaj vse od upokojitve v letu 1999 dalje in ker je tožena stranka izvršila odločbo Ustavnega sodišča tako kot glasi, je njen zahtevek neutemeljen.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - nova odločba - učinek za naprej
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožničin, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. To za tožnico predstavlja pozitiven odstop od zakonsko določenih možnosti posega v pravnomočno odločbo, saj v nasprotnem primeru tožnici v letu 2015 ne bi bilo mogoče odmeriti pokojnine v višjem znesku. Glede učinkovanja nove odločbe Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
Na podlagi 390. člena ZPIZ-2 se prej veljavni predpisi uporabljajo le v primerih, ko se je postopek za uveljavitev pravice začel pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
Tožnik neutemeljeno nasprotuje uporabi podzakonskega akta, s katerim se vsako leto določijo valorizacijski količniki za preračun plač iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečnih plač iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem ti veljajo. Podlaga za to je podana v četrtem odstavku 35. člena ZPIZ-2, ki pomeni le realizacijo drugega odstavka tega člena.
Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih oziroma brez upoštevanja dodane dobe obveznega dodatnega in poklicnega zavarovanja. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031020
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regresni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je tožeča stranka upravičena do plačila sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu ZOZP le v primeru, ko je kot posledica prometne nesreče pri zavarovancu nastopila nezmožnost oziroma zmanjšana zmožnost za delo in je bila izdana odločba o invalidnosti, ali tudi v primeru, ko je posledica prometne nesreče smrt zavarovanca in odločba o invalidnosti ni bila izdana.
Pravica do izplačila 20 % pokojnine je vezana na izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2. Za priznanje pravice do starostne pokojnine bi moral tožnik izpolniti starost 54 let in dva meseca ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Ker tožnik na dan vložitve vloge teh pogojev ni izpolnjeval, je bil njegov zahtevek priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočna odločba - nova odločba - učinek za naprej
Tožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. Ustavno sodišče je datum upravičenosti do višje pokojnine vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.
pokojnina - dodana doba - izpolnjevanje pogojev - policist
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-2, s tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 7, 40, 108, 111, 178. ZPIZ-2 člen 391, 394.
delna pokojnina - odvetnik - status zavarovanca - polovični delovni čas - odmera pokojnine
Pri tožniku je prišlo do spremembe obsega zavarovanja oziroma prenehanja zavarovanja za polovični delovni čas 24. 6. 2011, zato je že dne 24. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do delne starostne pokojnine. Izplačevanje pravice ureja prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2, ki določa, da se uživalcu pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker je pri tožniku prišlo do spremembe obsega zavarovanja 24. 6. 2011, je od tega datuma dalje upravičen tudi do izplačevanja delne pokojnine.
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi vloge ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Odločba toženke z dne 4. 9. 2004 o priznanju pravice do starostne pokojnine od 20. 9. 2004 dalje je postala formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da po poteku pritožbenega roka zavezuje obe stranki, četudi je nepravilna, torej tudi če je bila osnova za odmero pokojnine določena napačno in ni temeljila na vseh plačanih prispevkih, ki bi se sicer morali upoštevati.
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožnikov, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Glede učinkovanja nove odločbe pa Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
Tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem predpisu, to je po Zakonu o policiji v povezavi s 399. členom ZPIZ-2, ne pa po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi zahtevka ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev. Zato je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in njegov zahtevek za izplačilo 20% starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen.
starostna pokojnina - predčasna pokojnina - dokupljena doba
Ker tožnik ob vložitvi zahteve ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, mu je bila priznana pravica do predčasne pokojnine.
ZDoh-2 člen 15, 32, 80, 80/1-3, 105, 105/3-9, 107, 117, 132, 132/2. ZPIZ-1 člen 352, 353,362.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davki - davek od drugih dohodkov - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - predčasna prekinitev zavarovanja - predčasno plačilo - odkupna vrednost - glavnica - novote v revizijskem postopku - posebna davčna olajšava - dvojna obdavčitev - sistemska razlaga - teleološka (namenska) razlaga - ustavnoskladna razlaga - načelo enakega obravnavanja davčnih zavezancev - enakost pred zakonom - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Če posameznik v shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja vlaga del svojega dohodka (plače), ki je bil v letu izplačila obdavčen z dohodnino, "drugi dohodki" po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 ne vključujejo izplačil odkupne vrednosti zavarovanj zaradi odstopa iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v delu, v katerem so bila ta plačila že obdavčena z dohodnino.
Kot dohodek se v tovrstnih primerih lahko obdavči le razlika med (predhodno obdavčenimi) vplačili in prejetim izplačilom, seveda če je do pozitivne razlike sploh prišlo. Obdavči se cedularno po 25 % stopnji (prvi odstavek 132. člena ZDoh-2) in le kot obresti (ki so po 3. točki prvega odstavka 80. člena ZDoh-2 vključene med dohodke iz kapitala).
odmera pokojnine - ponovna odmera - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost odločbe - nova odločba - učinek za naprej
Ustavno sodišče je toženi stranki naložilo, da mora izdati odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2, ki določa, da nova odločba učinkuje za naprej. Zato je neutemeljen zahtevek za izplačilo višje pokojnine vse od upokojitve dalje.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 v zvezi s ponovno odmero pokojnine izrecno določilo uporabo izrednega pravnega sredstva razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2, s katerim nepravilne odločitve oz. njenih pravnih posledic, ki so že nastale, ni mogoče odpraviti za nazaj, temveč se lahko le za naprej vzpostavi zakonito stanje. Poleg tega Ustavna odločba v 5. točki tudi jasno določa časovni učinek odločbe o ponovni odmeri, ki jo izda toženka tako, da nova odločba v vseh primerih učinkuje zgolj za naprej (od zahteve oz. od po uradni dolžnosti izdane odločbe dalje), in ne za nazaj.