vdovska pokojnina - obstoj zunajzakonske skupnosti
Obstoj življenjske skupnosti ne zadostuje za zaključek, da je s tem že podana izvenzakonska skupnost. Za obstoj le-te morajo biti ugotovljene tudi druge okoliščine, ki se tičejo predvsem notranjega razmerja med partnerjema v smislu medsebojne čustvene navezanosti, zaupanja in pomoči.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1. ZPIZ člen 56. ZPIZ-1 člen 156.
invalidska pokojnina - pokojninska doba - pridobitev pravice iz obveznega zavarovanja - začetek izplačevanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da sta v upravnem spisu dve potrdili nemškega nosilca zavarovanja, med katerima obstaja očitno nasprotje glede odločilnega dejstva, pa se do tega nasprotja ni opredelilo, kljub temu pa je zaključilo, da tožnica izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Zaradi zahtevane skrbnosti pri izdelavi dokazne ocene bi sodišče prve stopnje moralo navesti argumente dokazne vrednosti za vsak posamezni dokaz in jih šele potem primerjati med seboj, vendar tega ni storilo, zato ima sodba sodišča prve stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 63, 65, 74, 75. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4, 5.
invalidska pokojnina – odmera - vzrok invalidnosti – posttravmatska stresna motnja - poškodba pri delu – poklicna bolezen
Posttravmatska stresna motnja, ki po ugotovitvah izvedenke ni bila posledica enega samega dogodka oziroma ni obolenje, ki je neposredna ali izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela, itd., ne ustreza zakonski opredelitvi poškodbe pri delu. Ta opredelitev ni stvar dejanske ugotovitve, temveč pravne presoje, ki je v pristojnosti sodišča in ne izvedenke.
Ker v seznamu poklicnih bolezni, ki je sestavni del Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni, posttravmatska stresna motnja ni opredeljena kot poklicna bolezen, ni pravne podlage za to, da bi bila tožniku ta bolezen priznana kot poklicna bolezen oziroma, da bi izven začrtanega pravnega okvira sodišče kar samo ugotavljalo, ali bi bila neka bolezen lahko poklicna bolezen oziroma bi lahko ustrezala opredelitvi takšne bolezni.
ZPIZ člen 12. ZMEPIZ (1995) člen 22, 22/3, 41, 41/1, 41/2, 43, 43/1, 45, 45/3, 53. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 30. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 47, 48, 50, 53, 68. URS člen 155. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1996) člen 5, 12, 16, 17.
ugotavljanje lastnosti zavarovanca - družbenik - poslovodna oseba - pokojninsko zavarovanje
Določbe drugega odstavka 48. člena ZMEPIZ ni mogoče uporabiti v vsakem primeru, ko se po uradni dolžnosti ugotavlja lastnost zavarovanca poslovodnega delavca v zasebni družbi za čas pred 1. 1. 2000, ampak le za primere, ko je tudi po prejšnjih predpisih obstajala možnost ugotovitve lastnosti zavarovanca za ves čas od začetka pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.
Predlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja oziroma pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni povedal, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito.
status zavarovanca - ugotovitev statusa po uradni dolžnosti - samostojni podjetnik
Tožnik je bil na dan 1. 1. 2000 samozaposlen, kar pomeni, da je obstajalo pravno razmerje, ki je po ZPIZ-1 podlaga za obvezno zavarovanje. Ker je tožena stranka ugotovila, da kljub obstoju zavarovalne podlage tožnik v zavarovanje ni prijavljen, je pravilno odločila, da ima od 1. 1. 2000 dalje lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1.
dovoljenost revizije - pooblaščenec v socialnem sporu - zavrženje revizije
V socialnem sporu lahko stranka vloži revizijo tudi po pooblaščencu, ki ni odvetnik, vendar mora izpolnjevati dva pogoja: imeti mora pravniški državni izpit in biti predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oziroma delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov. Pooblaščenec tožnika ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi poleg prvega izpolnjeval tudi navedeni drugi pogoj.
invalidska pokojnina - prenehanje zavarovanja - začetek izplačevanja
Na podlagi prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1 je realizacija pravice do pokojnine kot denarne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vključno z invalidsko pokojnino, posebej urejena in poleg ostalih pogojev za pridobitev te pravice izrecno vezana tudi na prenehanje zavarovanja.
ZPIZVZ člen 2, 2/4. ZPIZ člen 171. ZPIZ-1 člen 36, 156, 177. MSVN člen 8.
pokojnina - izbira pokojnine - Sporazum o vprašanjih nasledstva - nekdanji vojaški zavarovanci
Zavarovanci dotakratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma vojski Jugoslavije in ostali zavarovani po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
Izbira po 177. členu ZPIZ-1 pomeni odločitev za eno namesto druge pokojnine, kar predpostavlja, da zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pokojnine v dveh državah. Če temu ni tako, do izbire ne more priti, saj ni kaj izbirati.
MSVN vsebuje med drugim dogovor glede nekaterih vprašanj, ki se nanašajo na področje pokojnin (priloga E), vendar pri tem ne gre za določbe, na katere bi se lahko posamezniki pri uveljavljanju svojih pravic pred upravnimi organi in sodišči neposredno sklicevali.
ZPIZ-1 člen 12, 36, 177, 249. ZUP člen 129, 238. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
starostna pokojnina - upravni postopek - zavrženje zahteve - nova dejstva - izdaja novega upravnega akta - izbira med dvema pokojninama
Iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ne izhaja, da se pri odločanju o zavrženju zahteve upošteva tudi, ali bo spremenjeno dejansko stanje, na katero se opira zahteva, povzročilo drugačno odločbo. To je stvar odločanja po vsebini.
Zavarovanec ima ob pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določbe 36. člena tega zakona (če izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine glede na starost in pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji) pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi iz področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine tudi ob upoštevanju v Sloveniji dopolnjene pokojninske dobe.
pooblaščenec - izostanek z naroka - ustavitev postopka
Koriščenje „letnega dopusta“ pooblaščenca – odvetnika samo na sebi ni upravičen razlog za izostanek stranke (osebno ali njenega pooblaščenca) z naroka. Pooblaščenec bi lahko takšno osebno odsotnost nadomestil z angažiranjem substituta v smislu 4. točke prvega odstavka 95. člena ZPP ali pa na drug način zagotovil navzočnost na naroku v sodelovanju s stranko.
dovoljenost revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laična revizija - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit (PDI) - zavrženje revizije
Sodišče zavrže revizijo, ki jo vloži sama stranka, če najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Obvezno pokojninsko zavarovanje ne temelji zgolj na zavarovalniških načelih oziroma ne zagotavlja pravic le na podlagi in sorazmerno s plačanimi prispevki, temveč tudi na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Določba petega odstavka 7. člena ZPIZ-1 ne zagotavlja pravic iz obveznega zavarovanja na podlagi plačanih prispevkov, kot to poskuša razlagati tožnik, temveč na podlagi plačila prispevkov, torej le, če so prispevki plačani. Tako peti kot šesti odstavek 7. člena dopuščata tudi izjeme, ki se določijo z zakonom. Omejitev višine prejemkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja je taka izjema: določbe 49. člena ZPIZ-1 so izjema glede na pravilo iz 39. člena tega zakona.
izvedenec - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Relativna bistvena kršitev pravdnega postopka bi bila podana v primeru, ko bi sodišče spregledalo določbe ZPP o možnosti postavitve novega izvedenca, bi se pa strinjalo, da je mnenje izvedenca dvomljivo, nejasno. Če pa sodišče ne postavi novega izvedenca zato, ker meni, da mnenje ni nepopolno, gre lahko samo za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
ZPIZ-1 člen 187, 191. ZPIZ člen 202. ZMEPIZ člen 45, 49. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - obstoj delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - pokojninsko zavarovanje
Okoliščina, da za določeno osebo v delovnem razmerju ni bila vložena prijava v zavarovanje in da zanjo ni bil plačan prispevek za socialno zavarovanje, nima nobenega vpliva na obstoj delovnega razmerja in praviloma tudi ne na vštevanje časa tega delovnega razmerja v zavarovalno dobo za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja po določbah ZPIZ/92.
Zavarovanci do takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev, ki so nadaljevali z delom v JLA oziroma Vojski Jugoslavije in ostali zavarovanci po 18. oktobru 1991 že tujega nosilca zavarovanja, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso pridobili pravice do pokojnine, saj so to pravico lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
Bistveni pogoj za odškodninsko odgovornost zavoda je, da upravičencu ni pravočasno izplačal z dokončno odločbo oziroma sodno odločbo priznane denarne dajatve ali jo je izplačal v premajhni višini. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ker je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, da tožnik nima pravice do predčasne pokojnine, mu tožena stranka ni bila dolžna izplačevati mesečnih zneskov predčasne pokojnine.